V tednu, ko obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev (15. 4.) je Koroška regija v četrtek, 17. 4. 2025 na Ravnah na Koroškem gostila regijski dogodek Mladinsko delo in mladi v občini, posvečen mladinskemu delu in predstavitvi priložnosti programov Erasmus+ Mladina ter Evropske solidarnostne enote (ESE). Dogodek je poudaril ključno vlogo mladih prostovoljcev kot nosilcev sprememb, pomen lokalnih skupnosti in lokalnih odločevalcev pri podpori mladinskemu delu ter pomen mladinskega dela kot temelja za osebnostni razvoj, aktivno državljanstvo in solidarnostno delovanje mladih.
Zakaj mladinsko delo šteje?
Mladinsko delo ima v Sloveniji ključno vlogo pri osebnostnem in socialnem razvoju mladih. Poleg formalnega izobraževanja mladim nudi priložnosti za pridobivanje dragocenih življenjskih izkušenj, samozavesti in veščin, potrebnih za aktivno vključevanje v družbo. Sodelovanje v organizacijah za mlade in mladinskih organizacijah mladim omogoča, da razvijajo kritično mišljenje, odgovornost, empatijo in pripravljenost za skupinsko delovanje. Takšna vključenost ne koristi le posameznikom, temveč krepi tudi vezi v lokalnih skupnostih.
Organizacije mladinskega sektorja ustvarjajo prostore, kjer se mladi čutijo slišane in sprejete. Mladinski centri, nevladne organizacije in lokalni programi mladinskega dela so ključni za preprečevanje socialne izključenosti in zmanjševanje tveganj, kot so duševne stiske ali osamljenost.
Skupnostne prakse mladinskega dela: pozitivni učinki na vse ravni
Mladinsko delo ima neposreden vpliv na razvoj lokalnih skupnosti. Mladi s svojimi (prostovoljskimi) projekti spodbujajo solidarnost, sodelovanje in skupnostno reševanje izzivov – od okoljskih akcij do podpore ranljivim skupinam. S tem prispevajo k odprti, raznoliki in povezani družbi, kjer je prostor za vse. Mladinsko delo tako zmanjšuje predsodke, krepi medgeneracijsko razumevanje in ustvarja mostove med različnimi skupinami v skupnosti.
»Pri spremljanju mladinskega dela v digitalnem orodju podatki kažejo, da mladinsko delo na mlade vpliva pozitivno, saj z neformalnim učenjem pridobivajo dragocene izkušnje za življenje. Z izvajanjem aktivnosti v praksi pridobijo znanja za načrtovanje in izvedbo projektov ter se pri tem počutijo sprejete in varne. Pri tem pa pridobivajo na samozavesti, ko vidijo svoj rezultat dela,« je izpostavila mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa.
Regijski dogodek kot priložnost za prepoznavanje mladinskega dela
Na dogodku so se predstavniki občin Notranjsko-primorske regije in organizacij, ki delujejo z mladimi in za mlade, srečali z mag. Tino Kosi, direktorico Urada RS za mladino, Urošem Skrinarjem, direktorjem Movit – Nacionalne agencije programov Erasmus+: Mladina in ESE, ter mag. Majo Hostnik, direktorico Mreže MaMa.
»Na Uradu RS za mladino si prizadevamo zastopati interese mladinskega sektorja in mladinskega dela. Kot glavni usklajevalec vseh aktivnosti mladinske politike na nacionalni ravni skrbimo za celovite ukrepe, ki urejajo položaj mladih v Sloveniji. Pomemben del našega dela je tudi implementacija evropskih strateških dokumentov na nacionalno in lokalno raven, s čimer zagotavljamo povezano in usklajeno delovanje mladinske politike v širšem prostoru. Skupaj z mladinskimi organizacijami, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi bomo še naprej gradili kakovostno, vključujoče in prepoznavno mladinsko delo, ki bo mladim omogočilo, da postanejo aktivni oblikovalci svoje prihodnosti,« je ob tej priložnosti povedala mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino.
Skupaj so razpravljali o konkretnih korakih za okrepitev mladinskega dela na lokalni ravni in iskanju trajnostnih rešitev za podporo mladim. Navdih so iskali tudi v dobrih praksah mladinskega dela – predstavila sta ju Aleksandra Gantar iz Mladinskega centra Dravograd (JZ Dravit Dravograd) in Mitja Javornik iz Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec (JZ Spotur Slovenj Gradec). Poudarila sta številne pozitivne učinke mladinskih (prostovoljskih) projektov na lokalna okolja, ki po principu snežne kepe pogosto spodbudijo nadaljnjo aktivnost mladine v domači skupnosti. Prisluhnili so tudi dobri praksi iz sosednje regije; celostno mladinsko delo v Slovenskih Konjicah, ki ga je predstavila Špela Pučnik, direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline.
Dogodek se je zaključil s predstavitvijo priložnosti, ki jih programi Erasmus+: Mladina in ESE ponujajo za razvoj organizacij za mlade, mladinskih organizacij in prostovoljstva mladih. Programi mladim omogočajo mednarodno izmenjavo, usposabljanja, solidarnostne projekte in prostovoljstvo doma ali v tujini – vse to pa prispeva k razvoju kompetenc, večji mobilnosti in večji zaposljivosti mladih.
Ob tem je Uroš Skrinar, direktor Movit, Nacionalne agencije programov Erasmus+: Mladina in ESE izpostavil: »Evropska programa na področju mladine Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota imata pomembne učinke na posameznike, organizacije in lokalna okolja. Udeleženci s sodelovanjem v projektih krepijo vključevanje in raznolikost, udeležbo v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje, digitalno preobrazbo ter okoljsko problematiko in boj proti podnebnim spremembam. Od vključno leta 2021 smo na Movitu, slovenski nacionalni agenciji v okviru obeh programov na področju mladine podelili nekaj več kot 25,5 milijonov evrov sredstev, v okviru tega so organizacije, ki prihajajo iz Notranjo-Primorske, prijavile 36 in imele sprejetih 18 projektov v ukrepih mladinskih izmenjav, mobilnostih mladinskih delavcev, prostovoljskih projektih in solidarnostnih projektih. Uspešnost prijave projektov organizacij iz Notranjo-Primorske je 50-odstotna, kar je nekoliko nad povprečno slovensko uspešnostjo prijave v programih v enakem obdobju (48,86 %). Z današnjim dogodkom želimo sodelovanje organizacij iz regije še okrepiti.«
Vlaganje v mlade pomeni vlaganje v prihodnost
Mladinsko delo ne ustvarja le samozavestnih in odgovornih posameznikov, temveč postavlja temelje za uspešno prihodnost lokalnih skupnosti in družbe kot celote. S spodbujanjem participacije in aktivnega državljanstva mladinsko delo krepi demokratične procese ter pripomore k trajnostnemu razvoju skupnosti. Zato je pomembno, da podpiramo mladinsko delo na lokalni ravni, saj s tem omogočamo mladim, da postanejo nosilci sprememb in ustvarjalci boljše prihodnosti za vse.
Dogodek je potekal v okviru izvajanja Strateškega načrta Evropske agende mladinskega dela v Sloveniji, za obdobje 2022–2027.
