Po dveh letih in pol dela z več kot 420 mladinskimi delavci in delavkami na usposabljanjih projekta DD – dostojno delo je jasno troje:
- za kakovostno podporo mladim pri vstopanju na trg dela potrebujemo znanje o delavskih pravicah,
- pomembne so metode, s katerimi lahko te teme odpiramo z mladimi,
- v mladinskem sektorju potrebujemo dostojne pogoje za lastno delo.
Na prvi dve potrebi smo v okviru usposabljanj dodobra odgovorili, zagotavljanje dostojnega dela v mladinskem sektorju pa še vedno ostaja velik izziv.
Konkretni izzivi in vprašanja iz prakse
Na usposabljanjih smo spoznali delovno pravno zakonodajo in odpirali zelo konkretna vprašanja iz prakse. Pogovarjali smo se o tem, kako razumeti prekarno in dostojno delo, katere pravice in dolžnosti nam pripadajo ter kaj narediti v primeru kršitev.
Spodaj lahko preberete najpogostejša vprašanja, ki so bila na usposabljanjih postavljena.
Pri koliko letih lahko oseba začne delati?
Pri 15 letih.
Kdo je v prekršku pri delu na črno, ki ga mladi večkrat izpostavljajo kot prakso?
Tako delavec kot delodajalec.
Koliko dni dopusta si lahko delavec določi sam?
Enega, vse ostalo je v dogovoru z delodajalcem.
Ali so vse atipične oblike dela, torej vse, kar ni zaposlitev za nedoločen čas, že same po sebi prekarno delo?
Ne. So pa delavci in delavke pri teh oblikah dela lahko bolj izpostavljeni tveganjem za prekarnost, saj jim lahko že sama oblika dela zagotavlja manjšo socialno in ekonomsko varnost.
Kaj narediti v primeru, ko so mi kršene pravice?
Najprej delodajalca opozorim na kršitev in zahtevam, da jo odpravi. Če se to ne zgodi, se glede na vrsto kršitve lahko obrnem na Inšpektorat RS za delo ali uveljavljam pravice po sodni poti. Po informacije, podporo in pomoč se lahko mladi obrnejo na mladinske centre in druge organizacije ter sindikate, predvsem Sindikat Mladi plus, ki se posveča položaju mladih na trgu dela.
Toda poznati vsebino ni dovolj. Pomembno vprašanje je bilo tudi, kako teme prekarnega in dostojnega dela odpirati z mladimi. Udeleženci in udeleženke so interaktivne in izkustvene metode najprej preizkusili sami, nato pa reflektirali, kako jih prenesti v delo z mladimi. Pri tem smo se vedno znova vračali k bistvu mladinskega dela: naša vloga ni, da mladi osebi povemo, kaj je zanjo prav, temveč da ustvarjamo varen prostor za raziskovanje, participacijo, pridobivanje izkušenj in refleksijo.
Med poslanstvom in prekarnostjo
Usposabljanja pa so odprla tudi manj udobno vprašanje. Kako mladim govoriti o dostojnem delu, če se mladinski delavci in delavke sami srečujejo z negotovimi, nestabilnimi ali neustrezno plačanimi zaposlitvami? Na isti izziv opozarja tudi raziskava Mladinski delavci v Sloveniji, ki jo je naročilo ministrstvo in pristojen Urad za mladino v prvi polovici leta 2026. Raziskava med ključnimi napetostmi v sektorju izpostavlja visoko motivacijo in slabe delovne pogoje ter fleksibilnost dela in negotovost zaposlitve. Opozarja tudi na dolgoročno tveganje izgorelosti in visoko fluktuacijo kadra.
Če želimo, da mladinski delavci in delavke dolgoročno kakovostno podpirajo mlade, potrebujejo tudi sami dostojne in stabilne pogoje dela. Dostojno delo v mladinskem sektorju zato ni le vprašanje položaja mladinskih delavcev in delavk, temveč je investicija v mlade in v kakovost mladinskega dela.
Mreža MaMa je v projektu skrbela, da so vsebine o dostojnem delu vstopale v mladinske centre na način, ki je ohranjal načela mladinskega dela in izhajal iz potreb mladinskih delavcev in delavk ter mladih. S tem se projekt zaključuje, naša naloga pa ostaja, da dostojno delo zagotovimo tudi tistim, ki mlade vsak dan podpirajo pri njihovem razvoju in vstopanju na trg dela.
