Mreža MaMa je v drugi polovici novembra s partnerskima organizacijama iz Estonije (ANK) in Latvije (Youth Leaders Coalition) uspešno izvedla prvo, tako imenovano odskočno srečanje, s katerim se je začelo konkretno odvijati strateško partnerstvo Socialno vključevanje v mladinskih centrih, ki je podprto s strani Erasmus+ programa. Srečanje se je izvedlo v prostorih naše članice, MKC Maribor.
Gledano na celoto gre za prvo od štirih srečanj mladinskih delavcev, ki bodo v sklopu projekta kot končni produkt razvijali strateške smernice na področju socialnega vključevanja v mladinskih centrih.
Na srečanju se partnerske organizacije najprej podrobneje predstavile druga drugi ter poglobljeno spregovorile o trenutnem stanju na področju socialnega vključevanja v mladinskih centrih v njihovih državah. Veliko govora je bilo tudi o skupnem razumevanju pojma »socialno vključevanje« in »mladinski center«. Partnerske organizacije so med sabo že začele s prenosom dobrih praks, predvsem so se osredotočile na prenos metodologij, ki jih mladinski centrih celostno uporabljajo pri svojem delu. Ena takih je metoda »odprtega mladinskega centra«, ki bo po detajlni preučitvi nedvomno postala deloma del projekta.
Mladinski centri se na navedene izzive hitro odzivajo z različnimi aktivnostmi, projekti. Nekateri so pri tem uspešni s projektnimi aktivnostmi in sledijo Strategiji za vključevanje in različnost, drugi še iščejo ustrezne mehanizme, ki bi, glede na okolje in njegove specifike ter glede na vrsto socialne izključenosti ali možnosti za njen nastanek, lahko na izziv uspešno odgovorili. Kljub temu večkrat govorimo zgolj o projektnih aktivnostih mladinskih centrov, ne pa o programskih aktivnostih. Ključno je, da socialna vključenost postane del programskih vsebin (izvajanje programa z in za mlade, ki so socialno izključeni ali jim grozi socialna izključenost) in se v vsebine centrov vključuje strateško. Tako bomo v okviru projekta v prihodnji mesecih pripravili analizo stanja v vseh treh državah, izvedli študijski obisk z namenom ogleda dobrih praks, mednarodno usposabljanje za mladinske delavce, ki so odgovorni za razvoj programov v mladinskih centrih, kjer bodo razvijali programske vsebine, nacionalna usposabljanja, kjer bodo usposobljeni mladinski delavci prejeta znanja prenesli ostalim mladinskim delavcev. Projekt se zaključuje z konkretnim rezultatom – strateškimi smernicami ter vključevanjem lokalne ravni z umeščanjem strateških smernic v delo in relevantne dokumente.
Kot že omenjeno v projektu poleg mladinske organizacije iz Nemčije sodelujejo tri nacionalne mreže mladinskih centrov. Le te so si kot rezultat vključenosti v projekt zadale tudi nacionalne izzive. V Sloveniji bo tako v prihodnjih dveh letih v nastajanju priročnik – smernice za mladinske delavce o primernih pristopih (socialno vključujočih) k delu z mladimi, v Estoniji bodo prevetrili osnovni dokument s smernicami delovanja mladinskih centrov po metodi odprtega mladinskega dela, v Latviji pa razmišljajo o smiselni spremembi/nadgradnji nacionalne zakonodaje na področju mladinskih centrov.
Laura Krančan, vodja projekta: »Veseli me, da imamo možnost in podporo s strani Erasmus+ programa za vsebine, ki naj bi bile sicer samoumevno urejene a niti približno niso. Naslednji dve leti vidimo kot lasten profesionalen izziv v katerem lahko z aktivno in kvalitetno vključenostjo mladinski centri pripravimo smiseln in uporaben dokument, ki bo imel vpliv tako na nadaljnji razvoj mladinskih centrov v Sloveniji, na mlade (povečana vključenost) kot tudi celoten mladinski sektor. Možnost sodelovanja s profesionalnimi mladinskimi delavci in strokovnjaki iz Nemčije, Latvije, Estonije in Slovenije je obogatitev pogledov na tematiko socialnega vključevanja. S projektom in projektnimi aktivnostmi bomo sooblikovali del evropske dimenzije socialnega vključevanja, saj bomo razvili konkretne programske vsebine, ki bodo temeljile na izvedeni analizi, na analizi vseh ključnih dokumentov na področju socialnega vključevanja na nacionalni in evropski ravni.«
Malo več o projektu:
Opis stanja na področju socialnega vključevanja
Slovenija:
Mladinski sektor v Sloveniji je na področju socialnega vključevanja predvsem aktiven v projektnih aktivnostih. MCji s svojimi projektnimi aktivnostmi naslavljajo problem socialnega izključevanja, kljub temu je zaznati, da konkretnih programskih vsebin, ki bi se redno izvajale v centrih ni. Kako bi razvili redne programske vsebine in kako bi usmerili razvoj centrov v večji prostor vključevanja, ki ne bi temeljil zgolj na projektih, ampak bi se celostno razvijal v prostor vključevanja so izzivi, a katerimi se soočajo mladinski centri v Sloveniji in projekt bo z vzpostavljenim modelom odgovoril na ta izziv.
Estonija, Latvija:
Obe partnerski organizaciji zaznavata potrebo po oblikovanju konkretnih strateških usmeritev za mladinske centre na področju socialnega vključevanja. Predvsem je potrebno prevetriti in analizirati področje z namenom, da se na podlagi jasno definiranih kriterijev, kaj so tiste programske vsebine, ki omogočajo socialno vključenost, kateri so tisti mladinski centri v sodelujočih državah, ki lahko ponudijo možnosti za tovrsten razvoj, pripravi konkreten nabor strateških usmeritev in modelov, ki bodo omogočali mladinskim centrom v sodelujočih državah programski in vsebinski razvoj, ne le na ravni programa, ampak tudi širše, na ravni poslanstva mladinskih centrov.
Partnerstvo
Mreža MaMa je pobudnica projekta, ki mladinskim centrom daje programske usmeritve in odpira nove horizonte na področjih, ki jih potrebujejo mladinski centri in jih zaradi pomanjkanja strateških usmeritev pogrešajo. S tem namenom smo k sodelovanju povabili sorodne mednarodne parterje, ki so prav tako mrežne ali bodisi krovne organizacije, ki vključenim lokalnim enotam pomagajo pri strateškem razvoju na področju določene problematike. Skupno pokrivamo kar 386 lokalnih enot mladinskih centrov.
Mednarodno sodelovanje bo omogočalo različne poglede na problematiko, izkušnje pri oblikovanju strategij, prenos znanj in pristopov k oblikovanju strategij, sooblikovanje politik na mednarodnem področju, razvoj mladinskih vsebin, podporo lokalnemu nivoju in tudi politiki na evropskem nivoju.
Za izbor projektnih partnerjev sta bila ključna 2 kriterija:
– organizacija deluje kot nacionalna mreža mladinskih centrov
– na nacionalnem nivoju se pojavlja potreba po umestitvi področja socialnega vključevanja bolj trajnostno in ne zgolj kot del projektnih aktivnosti (na nacionalni in tudi lokalnih ravneh)
Mreža MaMa ima obstoječo bazo partnerskih organizacij iz EU in širše. Ta je bila osnova za iskanje primernega profila sodelujočih partnerskih organizacij. V nabor potencialnih partnerskih organizacij smo v osnovi sami identificirali partnerske organizacije iz Francije, Islandije, Estonije, Latvije ter Hrvaške. Na podlagi pogovorov s predstavniki organizacij ter predstavitvijo nacionalnih realnosti s področja aktivnega socialnega vključevanja smo prišli do končne verzije in izoblikovanja partnerstva. največ podobnosti na tem področju smo zaznali s partnerji iz Latvije, Estonije in Hrvaške. V končno partnerstvo pa vstopamo z organizacijama iz Latvije in Estonije, saj sta ti državi tudi geografsko gledano (število prebivalcev) ter s stališča forme mladinskega centra Sloveniji najbolj podobni. Menimo, da je to dobra zasnova za kvalitetno partnerstvo, ki bo nedvomno prineslo dolgoročne učinke.
S partnersko organizacijo iz Estonije smo že sodelovali v strateškem partnerstvu, kjer smo oboji imeli vlogo partnerske organizacije. Z organizacijo z Latvije v E+ programu še nismo sodelovali, se pa mladinski delavci partnerske organizacije iz Latvije ter Mreže MaMa povezujejo že od leta 2013 preko drugih programov in skupaj sooblikujejo tudi metode za delo z mladimi.
Poleg usposobljenih mladinskih delavcev vse tri organizacije doprinašajo k projektu še:
– dobro poznavanje nacionalnih politik s področja socialnega vključevanja,
– dobro razvito mrežo mladinskih centrov (skupno kar 386 MCjev),
– posledičen dostop do lokalnih okolij,
– poznavanje lokalnih realnosti z možnostjo identifikacije dobrih praks socialnega vključevanja,
– zmožnost in znanje za pripravo kvalitetne analize stanja,
– pretekle izkušnje s področja ki ga projekt pokriva ter zagovorniške vloge.
Za izbor tretje partnerske organizacije smo upoštevali in iskali predvsem takšne, ki so dobro prakso socialnega vključevanja v svoje delo že uvedle. Kot takšno smo prepoznali mladinski center v Oldenburgu v Nemčiji, kamor se bomo tekom projekta odpravili na študijski obisk. Poleg tega bo ta partnerska organizacija partnerstvu doprinesla dodano vrednost preko svojih znanj in izkušenj. tekom priprave strategije bo organizacija aktivno sodelovala in pomagala sooblikovati naše delo ter priprave za strategijo v treh nacionalnih okoljih.
Mreža MaMa
Zavod Mladinska mreža MaMa (v nadaljevanju Mreža MaMa) združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji. Je nevladna organizacija, organizirana kot zasebni zavod. Njena največja prednost je ta, da je mrežna organizacija in z vključevanjem članic (mladinskih centrov), ki jih trenutno šteje 47, pokriva vso Slovenijo.
Kaj dela Mreža MaMa?
– Povezuje mladinske centre in jim nudi vsebinsko oporo pri izvajanju njihovih dejavnosti
– Zastopa skupne interes članic
– Skrbi za redno informiranje članic in druge zainteresirane javnosti o dejavnostih, ki zadevajo mlade in delo z njimi
– Organizira srečanja ter spodbuja komunikacijo in interakcijo med članicami
– Nudi strokovno pomoč članicam
– Zagotavlja neformalna izobraževanja ter usposabljanja za članice
– Spodbuja in promovira dejavnosti mladinskih centrov v širši javnosti
– Uveljavlja načela strpnosti, dobrega sodelovanja in družbene kritike
Mreža MaMa je vključujoča nacionalna mrežna organizacija akterjev mladinskega dela v Sloveniji in skrbi ter zagovarja interese in potrebe mladinskih centrov po Sloveniji. Je učeča se organizacija, ki s profesionalnim pristopom do dela ter družbeno odgovornostjo in proaktivnim delovanjem usmerjenim v vsebino, prispeva k razvoju celotne skupnosti, še posebej za mladega človeka.
Mreža MaMa je aktivna organizacija v mladinskem sektorju, glede na potrebe članic se tematsko nadgrajuje in zagotavlja razne aktivnosti na področjih, kjer strokovno podporo potrebujejo njene članice.
Mreža MaMa ima že tri leta Standard kakovosti NVO ISO9001, ki ga letno z zunanjim presojevalcem obnavlja.
ANK
Združenje Estonian Open Youth Centres (AEYC ali ANK) je nacionalna krovna organizacija, ki povezuje mladinska središča iz celotne Estonije. AEYC je bil ustanovljen 9. novembra 2001. V letu 2017 ima združenje 97 članov, lokalnih oblasti in nevladnih organizacij s 154 mladinskimi centri. Cilj AEYC je ustvariti mrežo mladinskih centrov v Estoniji, podpreti dejavnosti na lokalni ravni in partnerske dejavnosti med člani na nacionalni ravni. AEYC sodeluje z državnimi in lokalnimi oblastmi, mladinskimi organizacijami iz Estonije in tujine ter drugimi institucijami, vključenimi v mladinsko delo. Združenje podpira nove mladinske centre, analizira trenutno stanje in potrebe mladinskih centrov, podpira mladinske delavce, organizira seminarje in usposabljanja, uvaja nove metode v mladinskem delu, organizira izmenjavo informacij med različnimi akterji, deli ideje in prispevke za nacionalno mladinsko politiko. AEYC razvija lokalne in mednarodne projekte in partnerstva, ki oblikujejo mladinsko politiko na nacionalni in lokalni ravni. AEYC je verodostojni partner estonske vlade, sodeluje v različnih komisijah na ministrstvih in je tudi partner drugih krovnih organizacij v Estoniji (estonska Zveza za otroke, Nacionalni mladinski svet Estonije itd.). AEYC je delal kot partner estonske nacionalne agencije, ki svetuje lokalnim potencialnim prijaviteljem v mednarodnih projektih. Od leta 2015 AEYC je gostujoča in pošiljajoča organizacija Evropske prostovoljske službe ter aktivno sodeluje pri mednarodnem sodelovanju v programu Erasmus +.
Youth Leaders Coalition
NGO Youth Leaders Coalition (YLC) deluje od leta 1999, osredotoča se predvsem na razvoj mladinske politike in mladinskega dela na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter sodelujejo z mladimi na različnih interesnih področjih
YLC deluje kot resorno središče za tiste, ki se zanimajo za razvoj mladinskega dela. YLC imajo veliko izkušenj na področju razvoja nevladnih organizacij in sodelovanje z lokalnimi oblastmi, razvoj mladinskih centrov in krepitev zmogljivosti ljudi se ukvarjajo z mladino, raziskovalnim področjem in strokovnim znanjem o vprašanjih mladih EU.
YLC so v preteklosti izvajali več kot 200 projektov na različnih področjih, povezanih z mladino. YLC imajo veliko strokovnega znanja pri delu v EU, državah Sovjetske unije, Afriki, Balkanu, Južni Ameriki in Aziji.
YLC je eden od vodilnih strokovnjakov v Latviji glede na lokalno mladinsko delo. YLC sodelujejo pri ustanovitvah številnih mladinskih centrov v Latviji, posvetovanju z lokalnimi vladami o razvoju mladinskih strategij. V njihovi mreži imajo številne mladinske centre s katerimi redno sodelujejo. Imajo veliko znanja o resničnosti vsakodnevnega dela mladinskega dela in jasno razumejo, kako globoko se ta projekt ujema s potrebami njihovih članov. V Latviji je okoli 185 mladinskih centrov, od tega okoli 40 večfunkcijskih mladinskih centrov, ki se osredotočajo predvsem na dejavnosti neformalnega izobraževanja mladine. YLC organizirajo treninge, posvetovanja, konference za mladinske delavce in različne aktivnosti za mladino ter strukturiran dialog po vsej Latviji.
Obstaja nekaj glavnih strokovnih področij oseb, vključenih v to aplikacijo, s strani YLC:
– mladinska politika na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni
– mladinske raziskave
– pomen mladinskega dela pri zmanjševanju radikalizacije mladih
– vodenje projektov
– mreženje
– odnosi z javnostmi in komuniciranje
– zagovorništvo
– mladinsko podjetništvo / zaposljivost
– aktivnosti na prostem
– umetnost in ustvarjalnost
– upravljanje organizacije
– mednarodno sodelovanje
in nekaj drugih strokovnjakov.
Jugendkulturarbeit e.V. Oldenburg
Jugendkulturarbeit e.V. je strokovno združenje, ki ponuja dejavnosti in projekte kulturne vzgoje za otroke in mlade. Ustanovljeno je bilo leta 1995 v Oldenburgu. Njihove delovne metode izhajajo iz koncepta uprizoritvenih umetnosti (gibanja njihovih teles in njihovih glasov v odnosih z drugimi predmeti ali temami) s fuzijo izobraževanja za samorefleksijo, ustvarjalnost, politična in socialna vprašanja, osebne vrednote in razvoj.
Ker so opazili pomanjkanje političnega razumevanja in zmanjševanje aktivne udeležbe mladih, so v njihov repertoar neformalnega izobraževanja dodali politično in družbeno izobraževanje. Jugendkulturarbeit e.V. dela v različnih okrožjih mesta in v sodelovanju z različnimi izobraževalnimi centri, kjer njihova ekipa vodi gledališke in plesne delavnice za otroke in mlade.
V letu 2009 so odprli Internationale Jugendprojektehaus (IJP) v nekdanji Donnerschwee-Kasernein Oldenburg. Mesto Oldenburg je lastnik vseh prostorov, vendar jim je omogočil dolgoročno najemno pogodbo. Od leta 2009 sledijo poslanstvu, da bi IJP postal sociokulturni, komunikacijski in izobraževalni objekt, ki ponuja zgodovinski ambient, mednarodne dejavnosti in možnosti nastanitve. Zato so najeli sosednjo stavbo za pisarne in stanovanja za dolgoročno mladinsko mobilnost (prostovoljci EVS). V zadnjih letih so postali lokalno znana kakovostna organizacija za pošiljanje in gostovanje EVS prostovoljcev. IJP se hitro razvija v center za socialno in kulturno izobraževanje na Donnerschweeju in Oldenburgu.
Partnerska organizacija Jugendkulturundarbeit Oldenburg bo pripravila in organizirala študijski obisk ter se pripravila za podajanje strokovnih mnenj in nasvetov. V projekt so vključeni kot strokovno podporno osebje, ki nam bo oporo pri pripravi strategije nudilo na daljavo. Aktivno bodo spremljali celoten proces tako razvoja projekta kot razvoja strategije in pripravili v vpogled relevantne podatke in dokumente, ki bi lahko doprinesli h kvalitetnejšemu doseganju zadanih rezultatov.
Cilji
CILJ1: Oblikovanje strategije za trajnostni pristop k socialni vključenosti v programih MC
Za pripravo strateških modelov socialnega vključevanja v mladinskih centrih nam bo v teoretično pomoč Strategija EU za mlade 2010- 2018, Strategija programa Erasmus+: Mladi v akciji na področju vključevanja in raznolikosti, Publikacije centra SALTO Inclusion,2006-2015. Pri pripravi modela za strateško načrtovanje socialne vključenosti, kako iz projektov razviti programske vsebine centrov bodo v pomoč praktični primeri kot so soustvarjanje programa z mladimi, ki so ali jim grozi socialna izključenost, kot tudi na upravljanje centrov.
CILJ2: Usposobiti programske mladinske delavce in vodje mladinskih centrov kako se soočati z izzivi socialne izključenosti mladih v lokalni skupnosti.
Vloga MC na področju socialnega vključevanja se bo okrepila in MC bodo s tem postali kompetenten sogovornik ostalim deležnikom tako na nacionalnem, lokalnem in evropskem nivoju. Strateške usmeritve in razvijanje programov MCjev so pri socialnem vključevanju pomembne, saj so MCji spodbujevalec lokalne skupnosti k bolj proaktivnemu pristopu reševanja izzivov sodobnega časa. Razvoj modelov za oblikovanje konkretnih programskih vsebin v MC-jih bodo temeljili na izvedeni analizi in osnovnih dokumentih na področju socialnega vključevanja (kar bo še posebej vidno v fazi razvijanja strateških usmeritev in pri izvedbi mednarodnih mobilnosti in nacionalnih usposabljanj). Skupaj z vključenimi strokovnjaki bomo sooblikovali del evropske dimenzije socialnega vključevanja. Učinek projekta bo dolgoročno bolj vključujoča se družba.
Želeni rezultati
Projekt je zasnovan tako, da daje vmesne in sprotne rezultate že v času izvajanja, po zaključku je cilj, da se učni rezultati(učinki) projekta ohranijo, poleg tega pa so planirani tudi diseminacijski ukrepi, ki bodo po zaključku še dodatno krepili rezultate. Glavni končni rezultat je definiran v cilju 1 in 2, pod-cilji pa kažejo na vmesne korake (torej rezultate med projektom), ki jih želimo v partnerstvu doseči.
C1: Oblikovanje strategije za trajnostni pristop k socialni vključenosti v programih MC
C1.1: Priprava in izvedba analize
– Oblikovani kriteriji za potrebe analize za oblikovanje strateških programskih usmeritev in modelov socialnega vključevanja v mladinskih centrih.
– Analiza trenutnega stanja programov in projektov socialnega vključevanja v vseh MC, za oblikovanje strateškega programa socialnega vključevanja v lokalnih organizacijah .
C1.2: Izvedba študijskega obiska
– 1 uspešno izveden študijski obisk v Nemčiji z 24 udeleženci (programski mladinski delavci in vodje/direktorji) za potrebe analize socialnega vključevanja;
C1.3: Pregled dobrih praks in smiselna umestitev v strategijo
– Priprava nabora dobrih praks, analiza le teh, vključitev v modele za oblikovanje konkretnih programskih vsebin
C2: Usposobiti programske mladinske delavce in vodje mladinskih centrov kako se soočati z izzivi socialne izključenosti mladih v lokalni skupnosti.
C2.1: Priprava, izvedba in evalvacija mednarodnega usposabljanja
– 24 usposobljenih programskih mladinskih delavcev za razvoj socialnega vključevanja v programske vsebine mladinskega centra;
– 1 uspešno izvedeno mednarodno usposabljanje
C2.2: Priprava, izvedba in evalvacija nacionalnega usposabljanja (6)
– 90 usposobljenih programskih mladinskih delavcev za razvoj socialnega vključevanja v programske vsebine mladinskega centra;
– izvedba 6 srečanj oziroma usposabljanj, kjer bodo usposobljeni programski mladinski delavci usposabljali mladinske delavce v mladinskih centrih, ki so odgovorni za program kako razvijati redne programske vsebine na področju socialnega vključevanja. Skupaj bodo pripravljali in predlagali strateške rešitve in možnosti za vključevanje;
C2.3: Izvedba multiplikativnih dogodkov
– izvedba vsaj 6 programskih vsebin mladinskih centrov na področju socialnega vključevanja;
– 3 multiplikativna srečanja s skupaj najmanj 90 udeleženci;
C2.4: Razvit model za oblikovanje konkretnih programskih vsebin
– razvitih najmanj 12 vsebinskih programskih primerov socialnega vključevanja v mladinskih centrih, ki so jih pripravili programski mladinski delavci na podlagi mednarodnega usposabljanja znotraj projekta;
Ostali rezultati
– 3 mednarodna projektna srečanja partnerjev.
– Oblikovana skupna programska strateška usmeritev za mladinske centre na področju socialnega vključevanja mladih.
– Spremljanje oblikovanja implementacije rezultatov in testiranje uspešnosti.
– Oblikovana in delujoča skupina za supervizijo rezultatov projekta in umeščanje programa socialnega vključevanja v mladinske centre po zaključku projekta.
– Uspešno aplicirani diseminacijski ukrepi.
Aktivnosti
Vlogo tako imenovanega poslovodečega partnerja prevzema Mreža MaMa, partnersko vlogo pa organizacija ANK iz Estonije ter YLC iz Latvije. Organizacija Jugendkulturundarbeit Oldenburg iz Nemčije bo sodelovala v projektu kot primer dobre prakse ter nudila strokovno oporo pri pripravi končne strategije.
Že v času priprave projekta sta partnerski organizaciji iz Latvije in Estonije aktivno sodelovali pri pripravi koncepta ter časovnega izvajanja projekta. Kar se tiče administrativnega urejanja projekta bo za vse skrbela Mreža MaMa, partnerske organizacije pa bodo na podlagi pripravljenega obrazca pripravljale polletna poročila. Ob sprejetju projekta bomo pripravili ter podpisali partnersko pogodbo v kateri bodo poleg vsebinskih zadev opredeljene tudi finančne vrednosti. Za izvedbo logističnih zadev ter srečanj bo zadolžena Mreža MaMa, za aranžma poti do kraja izvajanja srečanj pa bosta na pomoč priskočili partnerski organizaciji iz Estonije in Latvije, ki sta vključeni v celotno gibanje projekta, organizacija iz Nemčije pa v partnerstvu nudi bolj strokovno oporo ter izvedbo 1 študijskega obiska.
Za redno komunikacijo bo zadolžena Mreža MaMa. Poudariti pa želimo, da imajo vsi projektni partnerji že veliko izkušenj na mednarodnem mladinskem področju in smo kot takšni dobro usposobljeni za redno komunikacijo. Vsi projektni partnerji so zelo odzivni, zato komunikacija poteka dobro in brez zapletov že pri prijavi projekta. Vsaka organizacija je določila odgovorno osebo za komunikacijo. Večinoma za komunikacijo uporabljamo FB in e-mail. Za čas izvajanja projekta smo pripravili interni komunikacijski časovni načrt, ki predvideva in napoveduje dvotedenske Skype sestanke, osnovno mail komunikacijo in FB skupino. Komunikacijski načrt vključuje tudi opredelitev oseb, ki so vključene v različne teme o katerih bomo komunicirali tekom projekta, ter način preko katerega odgovorne osebe nato v svojih organizacijah na svoje sodelavce prenašajo dogovore. Poskrbeti namreč želimo, da so s projektom in potekom le tega seznanjeni vsi in s tem zagotoviti, da ne bo prihajalo do nepotrebne izgube informacij. Zelo pomembno je tudi zagotavljanje vidnosti projekta za kar je nedvomno osnova dober komunikacijski načrt.
Zavedamo se, da je za dobro komunikacijo potreben tudi oseben stik. Na prvem srečanju v Sloveniji (Mreža MaMa, ANK, YLC) bomo projektni partnerji skupaj pripravili vprašalnik ter koncept analize. Za izvedbo analize bodo zadolžene vse tri partnerske organizacije, vsaka v svoji državi. V izvedbo bodo vključeni mladinski delavci, vsebinsko analizo pa bodo opravili strokovnjaki, ki so aktivni v projektnih ekipah vključenih partnerjev.
V projektu je predviden tudi študijski obisk v Nemčiji. Za izvedbo je zadolžena partnerska organizacija Jugendkulturarbeit Oldenburg.
Tekom projekta se bomo s projektnimi partnerji srečali še na 1 srečanju projektnih partnerjev (Mreža MaMa, ANK, YLC), ki bo bolj izobraževalne narave, hkrati pa bo le to namenjeno tudi pregledu opravljenih analiz ter nabora možnosti razvoja rednih programskih vsebin, ki ju bomo vsi projektni parterji pred tem že pripravili.
Mreža MaMa je odgovorna za pripravo in izvedbo mednarodnega usposabljanja (Mreža MaMa, ANK, YLC), ki bo potekalo v Sloveniji.
Vsak projektni partner (Mreža MaMa, ANK, YLC) je odgovoren za izvedbo nacionalnih usposabljanj (2).
Vsak projektni partner (Mreža MaMa, ANK, YLC) je odgovoren za pripravo strateških usmeritev za mladinske centre na področju socialnega vključevanja, skupaj pa bomo te usmeritve tudi poenotili. V tem delu je Jugendkulturundarbeit Oldenburg odgovoren za nudenje strokovne podpore pri pripravi.
Vsak projektni partner (Mreža MaMa, ANK, YLC) je odgovoren za izvedbo multiplikativnega dogodka v svoji državi.
Mreža MaMa je odgovorna za splošno koordinacijo projekta, izvajanje supervizije projekta ter izvajanje redne evalvacije projekta. Za slednji je pripravljen podroben supervizijski ter evalvacijski načrt.
Evalvacijsko (zaključno) srečanje bo namenjeno zaključevanju naše skupne aktivnosti (Mreža MaMa, ANK, YLC) , vrednotenju, pregledu učinka diseminacijskih dogodkov ter snovanju naših skupnih naslednjih projektov. Za izvedo je odgovorna Mreža MaMa.
Vsak projektni partner je odgovoren za izvedbo učinkovite diseminacije projektih rezultatov.
Analiza
Udeleženci bodo programski mladinski delavci v mladinskih centrih in vodje mladinskih centrov. Udeležencebomo izbrali na podlagi razpisa in individualnega poznavanja dela v lokalnih okoljih na podlagi analize stanja, ki jo bomo izdelali na začetku projekta. Predvsem bomo upoštevali kritična lokalna okolja, kjer je zaznati izzive s socialnim vključevanjem (romska, begunska, migrantska, ekonomska, socialna problematika).
Način analize (izbira vzorca definiranja aktivnosti socialnega vključevanja, spletni vprašalniki, poglobljeni osebni intervjuji, priprava strokovnega mnenja) bo pripravila ožja projekta ekipa na nacionalni ravni.
Kick Off Meeting
Namen uvodnega srečanja je srečanje “v živo” vseh partnerskih organizacij, skupen pregled projektnih aktivnosti, končna priprava pogodbe o sodelovanju ter podpis le te. Gre za kvalitetno pripravo ter spoznavanje vključenih mladinskih delavcev – strokovnjakov med sabo z namenom priprave terena za dobro sodelovanje.
Študijski obisk
Z namenom predstavitve dobrih praks socialnega vključevanja v redni programski del mladinskih centrov (izvajanje programa za mlade ali z mladimi, ki jim grozi socialna izključenost ali ki so socialno izključeni) bomo organizirali študijski obisk mladinskega centra V času izvajanja analize bomo izvedli študijski obisk mladinskega centra Jugendkulturundarbeit e.V. v Oldenburgu. Organizacijo smo na podlagi referenc organizacije ter preteklih sodelovanj ter aktivnega sodelovanja naše zunanje sodelavke definirali kot primerno za izvedbo študijskega obiska. Poleg študijskega obiska v omenjenem mladinskem centru bomo naš čas namenili še obisku organizacije Ibis (ki je uspešna na področju integracije migrantov), Blauschimmel (ki se ukvarja z mladino z možganskimi okvarami), lokalni ulični mladinski center v Bremnu (ki se ukvarja z mladimi prestopniki in brezdomci). Tekom obiska bomo obiskali še lokalni urad za mladino (občina Oldenburg ima 160.000 prebivalcev) ter spoznali njihove načine vključevanja mladih ter preventivne programe v mladinskih klubih.. Udeleženci študijskega obiska bodo programski mladinski delavci in vodje / direktorji mladinskih centrov z namenom, da se seznanijo z načinom kako programsko voditi področje socialnega vključevanja v centrih. Predstavljena bo dobra praksa in koraki, ki so bili potrebni, da je socialna vključenost postala eden izmed temeljev delovanja centra. Izvedba študijskega obiska bo vpogled v dobro prakso. Z izvedbo usposabljanj, pa bomo programske mladinske delavce usposobili kako iz manjših projektnih aktivnostih na področju socialnega vključevanja razvijejo redne programske vsebine centra, ki bodo podlaga za razvoj Strateških usmeritev v mladinskih centrih in s tem bodo posledično produkti odgovarjali na potrebe mladinskega sektorja po oblikovanju in izvajanju bolj kakovostnih projektnih aktivnosti.
Za študijski obisk mladinskega centra v Oldenburgu (Nemčija) bomo za izbor udeležencev targetirali na mladinske centre, ki se pri svojem delovanju srečujejo z mladimi, ki so socialno izključeni ali jim grozi socialna izključenost in so člani mrež, ki sodelujejo v partnerstvu. Študijski obisk bo omogočil vpogled v identificirano dobro prakso razvijanja in izvedbe programskih vsebin na področju socialnega vključevanja. V sklopu študijskega obiska se bomo osredotočili na vključevaje relevantnih deležnikov pri reševanju izzivov socialnega vključevanje. Program študijskega obiska bomo pripravili skupaj z vsemi partnerji projekta na začetnem srečanju.
Mednarodno usposabljanje
Izvedba usposabljanja mladinskih delavcev.
Programske mladinske delavce bomo usposobili kako iz manjših projektnih aktivnostih na področju socialnega vključevanja razvijejo redne programske vsebine centra, ki bodo podlaga za razvoj Strateških usmeritev.
Dan 1: Spoznavne igre, predstavitev in uporaba Youthpassa, predstavitev Erasmus +, nacionalna predstavitev problematike socialne izključenosti v mladinskih centrih;
Dan 2: Projekti in programi v mladinskih centrih na temo socialnega vključevanja, predstavitev projekta Youth workers academy in razvitih modelov in kurikulumov za mladinske delavce na področju socialnega vključevanja, analiza vloge mladinskih centrov na področju socialne vključenosti;
Dan 3: Definiranje programskih aktivnosti v mladinskih centrih na področju socialne vključenosti in razvoj mladinskih centrov;
Dan 4: Razvoj aktivnosti in programa v mladinskih centrih, katerega sestavni del bo socialna vključenost. Koraki od projekta do programa;
Dan 5: Definiranje in priprava modela nacionalnih usposabljanj, kjer mladinski centri (usposobljeni programski mladinski delavci) usposabljajo ostale mladinske delavce, pripravljajo in predlagajo strateške rešitve na ravni lokalne skupnosti možnosti za vključevanje, priprava smernic;
Dan 6: Korak za naprej (izvedba multiplikacijskih dogodkov), Evalvacija, Youthpass
Gre za izvedbo tečaja usposabljanja z metodami neformalnega učenja in mladinskega dela. Za udeležbo na mednarodnem usposabljanju bomo objavili poziv v naših mrežah (Mreža MaMa, ANK, YLC). Izbrali bomo mladinske delavce, ki se kakorkoli ukvarjajo s pripravo programov in socialno vključenostjo v mladinskih centrih. Kriterij za udeležbo bo izvedena vsaj 1 projektna aktivnost na področju socialnega vključevanja, katero bodo skozi usposabljanje morali razviti v redno programsko vsebino centra.
Nacionalno usposabljanje
Nacionalna srečanja in usposabljanja za mladinske delavce bodo izvedena s strani usposobljenih programskih mladinskih delavcev, ki bodo pridobljena znanja na mednarodnem usposabljanju prenesla med ostale mladinske centre in programske delavce. Skupaj bodo pripravljali in predlagali strateške rešitve in možnosti za vključevanje. Udeleženci bodo izbrani preko poziva mladinskim centrom, ki so v mreži na nacionalni ravni.
Multiplikativni dogodki (strukturiran dialog)
Multiplikacijska srečanja bomo organizirali s programskimi mladinskimi delavci, odločevalci, različnimi organizacijami, ki se srečujejo s problematiko socialne izključenosti in vodji mladinskih centrov z namenom komentiranja in adaptiranja osnutka izdelanih smernic. Odločevalci bodo sodelovali kot udeleženci, ki bodo s strani lokalnih in nacionalnih politik utemeljevali, potrjevali, komentirali in soustvarjali smer razvoja programskih vsebin centrov. Multiplikativni dogodki so namenjeni širši javnosti, zato bo povabilo javno preko različnih medijev. K sodelovanju bodo posebej pozvane mladinske organizacije iz posamezne lokalne skupnosti, poseben poudarek pa bomo dali na vabljenje ter zagotovitev udeležbe predstavnikov odločevalcev in vseh tistih organizacij, ki bi morale tudi uporabljati strategijo socialnega vključevanja. Na področju priprave vabil ter pridobivanja zunanjih udeležencev imamo tako na Mreži MaMa kot v partnerskih organizacijah precej izkušenj (predvsem iz sodelovanja v Strukturiranem dialogu) in bomo ta vzorec tudi aktivno uporabili v tem projektu.
Strateške smernice za mladinske centre na področju socialnega vključevanja
Proces razvoja strategije (organizacija tematskih skupin mladinskih delavcev, identificiranje dobrih praks, sodelovanje z eksperti, priprava inovativnih novih metod, priprava poročil, deljenje mnenj in izkušenj, sodelovanje) priprava novega strateškega dokumenta s priporočili in primeri dobrih praks za oblikovanje programov socialnega vključevanja v lokalnem okolju.
Analiza stanja MC na področju socialnega vključevanja v programske vsebine centrov nam bo omogočila vpogled v dejansko stanje mladinskih centrov in njihove programe na področju socialnega vključevanja. S tem bomo lahko evidentirali dobre prakse in pa tudi vsebine, pristope, ki bi bili primerni za vključitev v smernice. Analiza bo vključevala identifikacijo praks na področju socialnega vključevanja v mladinskih centrih, pregled programskih vsebin mladinskih centrov ter možnosti za razvoj.
Analiza bo sestavljena iz teoretičnih postavk (ki temeljijo na prebiranju vseh ključnih evropskih in nacionalnih dokumentov na področju socialnega vključevanja – Strategija EU za mlade 2010 – 2018, Strategija programa Erasmus+: Mladi v akciji na področju vključevanja in raznolikosti, Publikacije podpornega centra SALTO Inclusion, 2006-2015, analiza Podatkovnih zbirk Evropske unije v zvezi s politiko zaposlovanja, socialnih zadev in vključevanja, ki poleg predpisov in poročil EU vsebuje še študije, govore in opise projektov, ki jih je financirala EU, nacionalne politike na področju socialnega vključevanja,…), kriterijev za identifikacijo stanja (diagnostični listi), pregled stanja. Analiza bo veljala tudi kot osnova, da se identificirajo potrebe in kaj je tisto na čemer lahko mladinski centri oblikujejo program za socialno vključevanje. Skozi projekt bomo razvijali vsebine in tudi konkretne programe mladinskih centrov, ki bodo izdelani na podlagi razvite metodologije bodo kot take del praktičnega vidika smernic. Znanje tekom projekta nam bo omogočilo, da odgovorimo na stanje mladinskih centrov in njihovih programom s strateškimi usmeritvami, ki bodo služile kot pomoč pri razvijanju programov mladinskih centrov in tudi mladinskih centrov kot vključujočih se organizacij (razvijanje programov za in z mladimi, ki jim grozi ali so socialno izključeni). Strateške usmeritve pa ne bodo le še en dodaten dokument s posnetkom stanja, ampak bodo v njem navedeni tudi postopki razvijanja programskih vsebin, dobre prakse, učinki in pa predvsem načrti za prihodnost.
Strateške usmeritve za MC na področju socialnega vključevanja bodo predstavljene različnim deležnikom v okviru multiplikacijskih dogodkov v partnerskih državah z namenom, da se pridobijo odzivi, možne izboljšave in možne adaptacije le teh.
S smernicami bodo krepili razvoj mladinskih centrov in tudi ostalih deležnikov, saj bodo smernice lahko uporabne za različne organizacije, ki delujejo na področju socialnega vključevanja. Smernice bodo v osnovi pripravljene v angleškem jeziku, z namenom večjega doseganja multiplikacijskega učinka pa bodo prevedene v slovenščino, latvijščino, estonščino ter nemščino.
Okrepila se bo vloga mladinskih centrov kot akterjev na področju socialnega vključevanja, aktivnosti, ki jih bodo kasneje mladinski centri izvajali pa bodo imeli vpliv na lokalne skupnosti in splošno bodo oblikovali bolj vključujočo se družbo.
Sprva bo potrebno narediti konkreten posnetek stanja mladinskih centrov in njihovih rednih programskih vsebin na področju socialnega vključevanja, z namenim analiziranja dobrih vsebin v skladu s kriteriji, ki jih bomo določili na 1 srečanju projektnih partnerjev v Sloveniji. Vsak partner bo pripravil posnetek stanja in identificiral dobre prakse ter pripravil pregled vsebin politik na področju socialnega vključevanja na lokalnem in nacionalnem nivoju. Na podlagi prejetih vsebin bomo dogovorili način, kako strateške usmeritve pripraviti (ki bodo temeljile na vseh ključnih evropskih politikah in dokumentih na področju socialnega vključevanja). Z izvedbo usposabljanj in študijskim obiskom ter delom usposobljenih programskih delavcev v centrih bomo lahko razvili konkretne programe, ki nam bodo omogočili razvoj usmeritev in načrt z delom, ki bodo izvedljivi v vseh 3 sodelujočih državah. Tu nam bo v pomoč supervizija, ki jo bomo vzpostavili v času trajanja projekta in bo merila učinke in evalvirala proces razvijanja vsebin za usmeritve.
Učinki/vplivi
Pričakovan vpliv na udeležence in sodelujoče organizacije:
- Projekt bo omogočil nove strateške usmeritve za mladinske centre in mladinske organizacije na področju socialnega vključevanja.
- Projekt bo omogočil uporabo novih modelov in pristopov k razvijanju programov socialnega vključevanja v mladinskih centrih in mladinskih organizacijah.
- Projekt bo omogočil udeležencem razvijanje novih mrež sodelovanja.
- Projekt bo omogočil mladinskim centrom okrepitev njihovem vloge pri razvijanju aktivnosti in programov socialnega vključevanja na lokalnem in nacionalnem nivoju.
- Projekt bo omogočal programskim mladinskim centrov, direktorjem in vodjem razvijanje novih programskih vsebin centra in krepitev le teh na lokalnem nivoju.
- Projekt bo omogočil krepitev mladinskih centrov in partnerskih organizacij kot akterjev na področju socialnega vključevanja
- Projekt bo omogočil večjo veljavnost partnerskih organizacij na nacionalnem in evropskem nivoju kot akterjev za sooblikovanje razvojnih vizij mladinskih centrov in mladinskih organizacij na splošno.
Pričakovan učinek na ciljne skupine:
- Projekt bo omogočil programskim mladinskim centrom in njihovim vodjem / direktorjem razvoj novih programskih vsebin, ki bodo posledično povečale vpliv mladinskih centrov na lokalnem nivoju.
- Razvoj novih programskih vsebin centrov bo omogočil večjo socialno vključenost mladih v lokalni skupnosti in s tem omogočanje aktivne participacije. Učinek delovanja centrov v lokalnem nivoju imajo vedno multiplikativni učinek na lokalno skupnost, saj z vsebinami in programi spodbujajo razvoj mladih in posledično družbe.
- Razvoj kompetenc in veščin mladinskih delavcev, da programsko odgovarjajo v lokalni skupnosti na problematiko socialne izključenosti.
- Razvoj družbe v smeri večje socialne vključenosti.
- Projekt bo spodbudil ostale deležnike (odločevalce, organizacije, ki se ukvarjajo s socialno izključenostjo, mladinske organizacije), da prevzamejo določene modele in jih vključijo v svoje delovanje.
Pričakovan vpliv na relevantne deležnike:
- Razvite Strateške smernice za mladinske centre na področju socialnega vključevanja bo primer učinkovitega programskega reševanja problematike na določenem področnem delovanju.
- Vključeni deležniki iz lokalne skupnosti bodo postali bolj pozorni na pomembnost socialnega vključevanja in razvoja programskih vsebin.
- Mladinski delavci bodo informirani o projektu, možnostih za uporabo določenih elementov projekta pri njihovem delu.
- Lokalna skupnost: le ta bo s projektom dobila nov vpogled v razvoj vsebin in aktivnosti na področju socialnega vključevanja in bo lahko dolgoročno razvila model večje vključenosti na ravni lokalne skupnosti (spodbujanje organizacij k aktivnejšemu pristopu sooblikovanja družbene vključenosti).
- Odločevalci bodo s projektom dobili vpogled v učinke razvijanja programskih vsebin v centrih na socialno vključenost in tako bodo lahko dolgoročno sooblikovali ukrepe za lokalni in nacionalni ravni za večjo vključenost.
