V mrzlem decembrskem jutru so se včeraj, 5. decembra 2019, v Mladinskem centru Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah, na II. Klubu MaMa zbrali predstavniki in predstavnice mladinskih centrov iz vse Slovenije. Klub MaMa, namenjen našim članicam, je tokrat potekal samo en dan.
V uvodnem pozdravu je direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik, toplo pozdravila vse udeležence, ter nagovor prepustila tudi gostiteljici, direktorici Mladinskega centra Dravinjske doline, Neži Pavlič Brečko.
Dopoldanski program se je nadaljeval z dialogom s Tinom Kamplom, direktorjem Urada RS za mladino, katerega cilj je bil predstavnikom mladinskih centrov omogočiti konstruktivno debato na temo mladinskega sektorja in njegove prihodnosti. Pomembno je namreč, da mladinskega sektorja ne oblikuje samo Urad za mladino temveč, da znamo z učinkovitim prenosom informaciji vsi, ki delujemo v sektorju, skupaj oblikovati predloge. »Z našo povezanostjo, samozavestjo in podporo drug drugega, lahko vplivamo in smo dober zgled ostalim sektorjem.« je povedal Kampl in izpostavil, da bodo »glavna aktivnost Urada v naslednjem letu priprave na predsedovanje Svetu Evropske unije. Rdeča nit našega predsedovanja bo participacija, po vsej verjetnosti se bomo konkretneje ukvarjali s strukturiranim dialogom. Pri tem bomo z namenom pridobivanja raznolikih aspektov v proces kontinuirano vključevali tudi krovne mladinske organizacije in mladinske svete.«
V nadaljevanju je govor tekel o financiranju in novi finančni perspektivi, o kateri bo več jasno po konkretiziranju s strani Vlade in pogajanjih. Pogovarjali smo se tudi o delovnih skupinah, ki jih je vzpostavil Urad in delujejo na pobudo mladinskih organizacij. Delovna skupina za kakovost mladinskega dela pripravlja krovni dokument o kakovosti, ki pa po Kamplovih besedah ni namenjen temu, da mladinski sektor postavimo na glavo. Pomembno je, da se znamo prilagajati obstoječi politiki in da čim bolj okrepimo sistem izvajanja mladinskega dela. O prihajajočem Javnem pozivu za sofinanciranje programov mladinskega dela je povedal, da večjih sprememb ne bo, sredstva pa ostajajo na enaki ravni.
Konstruktivnemu pogovoru je sledila predstavitev raziskave članic Mreže MaMa, ki je plod odgovorov 39 naših članic. Raziskava je bila namenjena oceni stanja na področju mladinskega dela in z vključitvijo večine mladinskih centrov – članic Mreže MaMa, pomembno prispeva k boljšemu vpogledu v mladinski sektor. Rezultati raziskave kažejo na nekatere pomembne razlike med posameznimi mladinskimi centri, tudi med javnimi in nevladnimi. Proučevali smo področja: zaposlitev, program, usposobljenost mladinskih delavcev, sistemizacija, finance, potrebe mladinskih centrov, preverili pa smo tudi odnos članic do Mreže MaMa. Sledil je kvalitativni del raziskave, v katerem so bili udeleženci razdeljeni v skupine, kjer so razpravljali o rezultatih raziskave, jih komentirali in izpostavili svoja mnenja glede različnih področij.
Po odmoru je direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik, predstavila letni delovni načrt Mreže MaMa za 2020. Izpostavila je ključne projekte in področja našega delovanja. Tudi v prihodnjem letu bomo nadaljevali s projektnimi aktivnostmi tekočih projektov, pričeli pa smo tudi z nekaterimi svežimi (več). Naše delovanje bo usmerjeno v usposabljanja mladinskih delavcev, zagovorništvo in informiranje, prihodnje leto pa bo zaznamovalo tudi praznovanje MaMine 15-letnice.
Pomemben rezultat prvega letošnjega Kluba MaMa je bila vzpostavitev delovnih skupin, zato smo tudi na tokratnem Klubu nadaljevali z delom po oblikovanih tematskih sklopih. Udeleženci so se razdelili po štirih tematskih sklopih: informiranje, promocija, usposabljanje in izobraževanje ter oblikovanje lokalnih politik. V delovnih skupinah so razpravljali o področjih, ki jih bo Mreža MaMa vključila v svojo bodočo strategijo in so s tem pomembno sooblikovali delovanje mreže v prihodnje.
Klub MaMa je med drugim tudi prostor za deljenje dobrih praks. Prisotnim smo zato predstavili rezultate našega projekta Socialno vključevanje v mladinskih centrih, v okviru katerega je nastal program socialnega vključevanja v mladinskih centrih, ki vsebuje priporočila za mladinske delavce, kako strateško vključevati mlade z manj priložnostmi. Pomemben rezultat projekta je tudi oblikovan bonton mladinskega dela – »Mi zaupaš kaj več? Greva na kavo?«, v katerem je zbranih 31 različnih situacij s katerimi se srečujejo mladinski delavci vsak dan. Bonton je nastal kot produkt izzivov ter izkušenj mladinskih delavcev in je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi.
Sklepno dejanje je bila predstavitev mladinskega socialnega cirkusa kot metode dela z mladimi. Predstavila ga je Kristina Debenjak iz Cirkokroga – slovenskega združenja za cirkuško pedagogiko. Povedala je, da delajo z mladimi iz različnih družbenih ozadij in da je prav cirkuška pedagogika pogosto tista, ki povezuje in v kateri lahko vsak najde področje, na katerem je uspešen. Za mlade organizirajo različne mladinske cirkuške izmenjave, sodelujejo pa tudi z drugimi organizacijami, kjer izvajajo različne delavnice. Cirkuška pedagogika predstavlja odlično orodje za (socialno) vključevanje, saj vključuje elemente timskega dela in sodelovanja, prav tako pa je osvobojena jezikovnih preprek, saj se v cirkusu učimo preko telesa in skozi gibanje.
Kot po navadi, je konec Kluba zaznamovalo prijetno druženje in mreženje med udeleženci. Ekipa Mreže MaMa se zahvaljuje vsem članicam za sodelovanje, saj Klub MaMa brez vas ne bi bil tako produktiven in prijeten!
