REPORTAŽA: 3. regijski dogodek
V petek, 27.05.2016 je na Gorenjskem, v Čebelarsko razvojno izobraževalnem centru potekal 3. regijski dogodek v tem letu.
Z vzpostavljanjem dialoga in plodnega partnerstva vseh relevantnih deležnikov, Urad RS za mladino v sodelovanju z MSS, Mrežo MaMa in Inštitutom za mladinsko politiko, ki izdaja tudi certifikat Mladim prijazna občina tako konkretizira in naslavlja delo na lokalnih ravneh.
Dogodka so se udeležili mladi in dr. Peter Debeljak, direktor URSM, Tin Kampl, predsednik MSS, David Banović iz Mladinske mreže MaMa in portala mlad.si, Rozana Mužica iz Inštituta za mladinske politike, Ciril Globočnik, župan Občine Radovljica, Maja Pritekelj iz Občnine Kranje, Lili Tkalec iz MC Jesenice, in drugi…
Uvodoma je dr. Debeljak povedal, da so v lanskem letu s projektom regijskih dogodkov začeli ambiciozno, a v zavedanju, da bodo prvo leto v vmesnem prostoru. Kot je povedal, so se na podlagi evalvacije dogodkov v letu 2015 odločili drugače in oblikovali platformo kjer bo cilkel dogodkov individualiziran in osredotočen na lokalno raven. ž
Izpostavljene tematike:
– aktivnost-pasivnost mladine – participacija mladih kot izziv
– mladinske politike, priprava mladinskih strategij
– regijsko povezovanje, združevanje, prenos praks, skupni portal
Tin Kampl, predsednik MSS je vse pozdravil in izrazil zadovoljstvo nad udeležbo in proaktivnostjo mladih ter poudaril, da pričakuje dobro predstavitev in debato. Kot pravi, z regijskimi dogodki želijo letos oblikovati zaveze in načrte za aktivnosti znotraj regije.
Ciril Globočnik, župan Občine Radovljica, ki je uvodoma povedal, da je izredno zadovoljne, da je z ekipo uspel pripraviti strategijo občine na področju mladine. “Mladim občina ponuja veliko, predvsem na področju športa in kulture,” je povedal in izpostavil, da četudi mladinskega centra ni, se v aktivnosti na teh dveh področji vključujejo tudi mladi. Dodal je, da se veseli izmenjave mnenj, predlogov in dobrih praks.
David Banovič iz Mreže MaMa je predstavil delovanje organizacije in izpostavil pomembnost mladinskih centrov v lokalnih skupnostih. Povedal je, da so na Mreži MaMa zadovoljni s pripravi analize okolja in da tekom regijskega dogodka, pričakujejo konkretno in vsebinsko razpravo.
Rozana Mužica iz Inštituta za mladinsko politiko je predstavila certifikat Mladim prijazna občina in izpostavila, da bo v kratkem objavljen tudi prvi Javni poziv za podaljšanje veljavnosti certifikata Mladim prijazna občina. Kako bodo lahko občine, ki so svoj certifikat Mladim prijazna občina prejele leta 2012 in se jim veljavnost dokumenta letos izteka, certifikat podaljšale, si lahko preberete tudi v članku na mlad.si.
“Veseli bomo, če pobude mladih pridejo do nas!” (Ciril Globočnik, župan občine Radovljica)
Romana Šlibar Pačnik iz občine Radovljica je povedala, da so ob pripravi strategije ugotovili, da imajo veliko ukrepov že urejenih, četudi ne specificiranih samo za mlade. Ugotovili so, da politična volja obstoja, da je občina odprta za predloge in ob kristaliziranju problema, da ni enotne točke za mlade v regiji, so po besedah Pačnikove konkretneje začeli urejati strategijo – predvsem z ustanovitvijo MC Kamra, kamor želijo privabiti predvsem nevključeno mladino. Želijo da MC Kamra: “postane prostor, kjer se vse začne!”
Vera Pintar, podužapanja občine Jesenice je naštela vse organizacije, ki na Jesenicah delujejo na področju mladine in poudarila, da mladi predvsem potrebujejo prostor. Kot je povedala, da njihov mladinski center ima, a si ga deli več organizacij. Poudarila je, da načrtujejo reševanje infrestrukturne problematike, problema pa se po besedah Pintarjeve, zavedajo. “Za kulturo in mlade vedno zmanjka denarja,” ugotavlja. Tudi Vera Pintar je glasno izpostavila, da pogrešajo inciativnost mladih in pobude s strani mladih.
“Če mladi razumejo stvar in vidijo smisel, potem zagotovo pristopijo!” (dr. Peter Debeljak, direktor URSM)
S predstavitvijo aktivnosti na Jesenica je nadeljevala Lili Tkalec iz MC Jesenic, ki je uvodoma povedala, da so skupaj z mladimi naredili velik korak na poti razvoja mladinskega področja na Jesenicah. Sledil je odziv občine in začeti je nastajala strategija. Kot je povedala Lili Tkalec delo ne bi bilo mogoče brez mladih, ki so jasno povedali kaj potrebujejo, kako potrebujejo in zakaj potrebujejo, hkrati pa je za uspeh pri priravi strategije ključno sodelovanje z vsemi akterji: šolami, klub študentov, knjižnice, mladinske organizacije, itd. Četudi se strategija, ki jo je pripravila občina in dokument Želja mladih, ki so ga pripravili mladi, relativno močno razlikujeta, pa Lili Tkalec izpostavlja napredek na tem področju in konkreten premik naprej.
“Stanovanjska problematika mladh v tej regiji je velika!” (Vera Pintar, podžupanja Občine Jesenice)
Nika Ferbežar iz Mladinskega sveta Jesenice je povedala, da so pričeli s pobudo mentorstva, saj verjamejo, da bo to slej kot prej potrebno. Glede odnosa do občine je Ferbežarjeva izpostavila delovno skupino, ki se po njenih beseda redno sestaja, in so obveščeni o infrastrukturni problematiki. V izmenjavo besed se je vključila tudi Pintarjeva, ki je povedala, da je Občina Jesenica pričela s financiranjem mentorstva, kar bodo po njenih beseda, tudi nadgradili.
Miha Peternel iz Mladinskega sveta Škofja Loka se ne strinja s tem, da je večina mladih pasivnih. Kot pravi, se organizacije ukvarjajo predvsem s sledenjem svoji viziji delovanja, da lahko “računajo” tudi na financiranje iz načrtovanega naslova, in v kolikor interesi mladih niso usklajeni z interesi teh vizij, so tako interese mladih spet zapostavljeni. “Specifika društev je usmerjenea v svoje delovanje in ne v interese mladih,” je poudaril.
Matej Šavs, predstavnik Kluba študentov Kranj je izpostavil problem kuntinuiranosti in specifičnosti različnih društev, organizacij, med sabo. Kot je povedal, je potrebno osmisliti sistem, ki bi zagotavljal dolgoročno zagotavljanje neke platforme, ki bi mladim ponujala rešitve na vprašanje, ki ji zastavljajo sami. Poudaril je, da bodo “mladi koristili tiste aktivnosti, za katere bodo izrazili interes vnaprej” in da ponujanje alternetiv in iskanje rešitev za mlade brez vključevanja mladih, ni primerno.
Sabina Gabrijel iz Občine Škofja Loka je povedala, da imajo težavo na področju stanovanj, ki jih sploh ni. Pripravljeni so vzvodi za spodbude mladim družinam tudi na področju stanovanj, pa vendar, če jih ni, tudi ta razpis, kot pove, ni pride v poštev. Pravi da v Škofji Loki deluje več kot 10 mladinskih organizavcij, v katerih deluje večje število mladih in izkušnje občine so po besedah Sabine Gabrijel, dobre.
Tudi Katja Cesar iz Društva za uresničevanje interesov mladih Bohinj je izpostavila predvsem problem števila mladih, ki so v Bohinju aktivi in se pridružila govorcem, ki so predlagali večje povezovanje aktivnih mladih znotraj regije in skupno načrotvanje določenih aktivnosti.
#?rastimoskupaj
