Regijski obisk na Primorsko-notranjskem: mladi prostovoljci kot gonilo skupnosti
Ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev (15. april) je regijski dogodek v soorganizaciji NA Movit, Urada RS za mladino in Mreže MaMa včeraj gostila Primorsko-notranjska. V Mladinskem centru Postojna je potekal dogodek Mladinsko delo in mladi v občini, posvečen večji prepoznavi mladinskega dela med lokalnimi deležniki ter predstavitvi priložnosti programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota (ESE). Dogodek je poudaril ključno vlogo mladih prostovoljcev kot nosilcev sprememb, pomen lokalnih skupnosti in lokalnih odločevalcev pri podpori mladinskemu delu ter pomen mladinskega dela kot temelja za osebnostni razvoj, aktivno državljanstvo in solidarnostno delovanje mladih.
Zakaj mladinsko delo šteje?
Mladinsko delo ima v Sloveniji ključno vlogo pri osebnostnem in socialnem razvoju mladih. Poleg formalnega izobraževanja mladim nudi priložnosti za pridobivanje dragocenih življenjskih izkušenj, samozavesti in veščin, potrebnih za aktivno vključevanje v družbo. Sodelovanje v organizacijah za mlade in mladinskih organizacijah mladim omogoča, da razvijajo kritično mišljenje, odgovornost, empatijo in pripravljenost za skupinsko delovanje. Takšna vključenost ne koristi le posameznikom, temveč krepi tudi vezi v lokalnih skupnostih.
Organizacije mladinskega sektorja ustvarjajo prostore, kjer se mladi čutijo slišane in sprejete. Mladinski centri, nevladne organizacije in lokalni programi mladinskega dela so tako ključni za preprečevanje socialne izključenosti in zmanjševanje tveganj, kot so duševne stiske ali osamljenost.
Skupnostne prakse mladinskega dela: pozitivni učinki na vse ravni
Mladinsko delo ima neposreden vpliv na razvoj lokalnih skupnosti. Mladi s svojimi (prostovoljskimi) projekti spodbujajo solidarnost, sodelovanje in skupnostno reševanje izzivov – od okoljskih akcij do podpore ranljivim skupinam. S tem prispevajo k odprti, raznoliki in povezani družbi, kjer je prostor za vse. Mladinsko delo tako zmanjšuje predsodke, krepi medgeneracijsko razumevanje in ustvarja mostove med različnimi skupinami v skupnosti.
»Pri spremljanju mladinskega dela v digitalnem orodju podatki kažejo, da mladinsko delo na mlade vpliva pozitivno, saj z neformalnim učenjem pridobivajo dragocene izkušnje za življenje. Z izvajanjem aktivnosti v praksi pridobijo znanja za načrtovanje in izvedbo projektov ter se pri tem počutijo sprejete in varne. Pri tem pa pridobivajo na samozavesti, ko vidijo svoj rezultat dela,« je izpostavila mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa.
Regijski dogodek kot priložnost za prepoznavanje mladinskega dela
Na dogodku so se predstavniki občin Notranjsko-primorske regije in organizacij, ki delujejo z mladimi in za mlade, srečali z mag. Tino Kosi, direktorico Urada RS za mladino, Urošem Skrinarjem, direktorjem Movit – Nacionalne agencije programov Erasmus+: Mladina in ESE, ter mag. Majo Hostnik, direktorico Mreže MaMa.
»Na Uradu RS za mladino si prizadevamo zastopati interese mladinskega sektorja in mladinskega dela. Kot glavni usklajevalec vseh aktivnosti mladinske politike na nacionalni ravni skrbimo za celovite ukrepe, ki urejajo položaj mladih v Sloveniji. Pomemben del našega dela je tudi implementacija evropskih strateških dokumentov na nacionalno in lokalno raven, s čimer zagotavljamo povezano in usklajeno delovanje mladinske politike v širšem prostoru. Skupaj z mladinskimi organizacijami, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi bomo še naprej gradili kakovostno, vključujoče in prepoznavno mladinsko delo, ki bo mladim omogočilo, da postanejo aktivni oblikovalci svoje prihodnosti,« je ob tej priložnosti povedala mag. Tina Kosi.
Skupaj so razpravljali o konkretnih korakih za okrepitev mladinskega dela na lokalni ravni in iskanju trajnostnih rešitev za podporo mladim. Navdih so iskali tudi v dobrih praksah mladinskega dela: dobri praksi Osnovne šole Prestranek z nagrajenim projektom na področju prostovoljstva, ki je naslavljal prednostno področje socialnega vključevanja in raznolikosti, ter dobri praksi Mladinskega centra Idrija, sicer članice Mreže MaMa, s področja aktivne participacije mladih v lokalni skupnosti, ki jo je predstavljala vodja MC Idrija Jerca Korče. Domačo dobro prakso je predstavila Tatjana Rant iz Mladinskega centra Postojna.
Dogodek se je zaključil s predstavitvijo priložnosti, ki jih programi Erasmus+: Mladina in ESE ponujajo za razvoj organizacij za mlade, mladinskih organizacij in prostovoljstva mladih. Programi mladim omogočajo mednarodno izmenjavo, usposabljanja, solidarnostne projekte in prostovoljstvo doma ali v tujini – vse to pa prispeva k razvoju kompetenc, večji mobilnosti in večji zaposljivosti mladih.
Ob tem je Uroš Skrinar izpostavil: »Evropska programa na področju mladine Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota imata pomembne učinke na posameznike, organizacije in lokalna okolja. Udeleženci s sodelovanjem v projektih krepijo vključevanje in raznolikost, udeležbo v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje, digitalno preobrazbo ter okoljsko problematiko in boj proti podnebnim spremembam. Od vključno leta 2021 smo na Movitu, slovenski nacionalni agenciji v okviru obeh programov na področju mladine, podelili nekaj več kot 25,5 milijonov evrov sredstev, v okviru tega so organizacije, ki prihajajo iz Primorsko-notranjske, prijavile 36 in imele sprejetih 18 projektov v ukrepih mladinskih izmenjav, mobilnostih mladinskih delavcev, prostovoljskih projektih in solidarnostnih projektih. Uspešnost prijave projektov organizacij iz Primorsko-notranjske je 50-odstotna, kar je nekoliko nad povprečno slovensko uspešnostjo prijave v programih v enakem obdobju (48,86 %). Z današnjim dogodkom želimo sodelovanje organizacij iz regije še okrepiti.«
Mladinski center na kolesih: Ljuba in Drago kot navdih za skupnostno delo z mladimi
Posebno pozornost je pritegnil mobilni mladinski center Ljuba in Drago, ki je bil na ogled ob dogodku kot primer dobre prakse na področju mladinskega dela in participacije mladih. Gre za avtobus, ki so ga preuredili v mladinski center in s katerim upravlja članica Mreže MaMa – Mladi zmaji iz Ljubljane. Mreža MaMa je kot nacionalna mrežna organizacija, ki združuje mladinske centre in jim nudi podporo pri izvajanju mladinskega dela, v projekt vključila tudi mobilni mladinski center, saj predstavlja izviren način doseganja mladih. V tem okviru je sodelovanje z Mladimi zmaji prepoznano kot pomemben doprinos k razvoju vključujočih in dostopnih mladinskih prostorov po vsej Sloveniji. Ljuba in Drago namreč predstavlja vzorčni projekt »mladih za mlade«, ki s svojo pojavnostjo in programom nagovarja mlade v različnih lokalnih okoljih, tudi tam, kjer stalne mladinske infrastrukture ni.
Ob tej priložnosti je mobilni mladinski center gostoval na ploščadi pred Osnovno šolo Miroslava Vilharja v Postojni, kjer je bil med 9. in 14.30 na ogled organiziranim skupinam osnovnošolcev in srednješolcev. Obisk je dodatno popestril regijski dogodek in prikazal, kako lahko mladinsko delo pride do mladih tudi na bolj inovativen način. Zahvaljujemo se tudi Katarini Paska in Mateu Hočuršćaku iz Mladih zmajev za izjemen spremljevalni program, ki je navdušil postojnsko mladino.
Vlaganje v mlade pomeni vlaganje v prihodnost
Mladinsko delo ne ustvarja le samozavestnih in odgovornih posameznikov, temveč postavlja temelje za uspešno prihodnost lokalnih skupnosti in družbe kot celote. S spodbujanjem participacije in aktivnega državljanstva mladinsko delo krepi demokratične procese ter pripomore k trajnostnemu razvoju skupnosti. Zato je pomembno, da podpiramo mladinsko delo na lokalni ravni, saj s tem omogočamo mladim, da postanejo nosilci sprememb in ustvarjalci boljše prihodnosti za vse.
Regijski dogodek je sovpadal z obeležitvijo mednarodnega dne mladih prostovoljcev, kar je še dodatno poudarilo pomen vključevanja mladih v prostovoljske aktivnosti. Ob tej priložnosti je Mladinski svet Slovenije pričel z zagovorniško kampanjo pod geslom »Mladi spreminjamo svet – prostovoljno!«, s katero želi opozoriti na ključno vlogo, ki jo imajo mladi prostovoljci pri soustvarjanju bolj solidarne, vključujoče in povezane družbe.
Dogodek je potekal v okviru izvajanja Strateškega načrta Evropske agende mladinskega dela v Sloveniji, za obdobje 2022–2027.
