Mladi, za katere je včasih veljalo, da so precej politično apatični, se znova aktivno zanimajo za politiko. Podatki iz več evropskih držav kažejo, da se mladi, ki so v preteklosti pogosteje pogledovali proti leti politični opciji, sedaj pogosteje odločajo za stranke na desni strani političnega spektra. Takšne rezultate tudi v Sloveniji kaže raziskava »FES Youth Studies«, ki je bila leta 2024 izvedena med mladimi v jugovzhodni, osrednji in vzhodni Evropi, in sicer v starostni skupini 14 do 29 let.
Čeprav ostajata razmeroma skromna, sta se interes in subjektivno znanje med letoma 2018 in 2024 okrepila skoraj med vsemi skupinami mladih v Sloveniji. Mladi v Sloveniji so postali precej bolj politično ozaveščeni in se znajo bolj jasno postaviti na političnem zemljevidu kot v letu 2018.
Raziskava kaže, da so fantje manj tolerantni in bolj šovinistični kot dekleta. Ta sprememba ni posledica tega, da bi dekleta postala bolj liberalna, temveč so fantje postali manj. (Slika je simbolična)
Raziskava navaja, da so kljub krepitvi zanimanja mladi sicer še vedno razmeroma skromno politično angažirani. Zanimanje za politiko raste predvsem med tistimi, ki doslej niso kazali zanimanja za politično participacijo. Na splošno je politična angažiranost med mladimi močnejša na desni strani političnega spektra, opazen je porast skrajno desničarskih prepričanj med mladimi. Poleg tega so mladi v Sloveniji vse bolj politično ozaveščeni.
Razlogi za večji interes za politiko med mladimi so različni, med njimi pa izstopajo nedavni družbeni pretresi in negativne spremembe, ki sta jih povzročila pandemija koronavirusa ter zaprtje šol. To je med mladimi povečalo zavedanje, kako pomemba je politična moč. K temu so še pripomogli vojna v Ukrajini ter spopadi med Hamasom in Izraelom. Del razlage gre iskati tudi v temu, da se del mladih, pogosteje fantje, počiti ogrožene, pozabljene, izključene in nerazumljene.
Še leta 2018 je 43 odstotkov mladih v Sloveniji odgovorilo, da se ne morejo opredeliti pri vprašanju, ali so na levem ali desnem političnem polu. Šest let kasneje je bilo takšnih le še 19 odstotkov.
Če so bili mladi v preteklosti bolj »nagnjeni v levo«, se je to sedaj preselilo na desni pol. V povprečju je mlada oseba v Sloveniji danes »sredinsko-desna«. Mladi, ki se opisujejo kot nacionalisti, se pogosteje opredeljujejo za desničarje, medtem ko tisti, ki izpostavljajo toleranco, ekonomsko enakost in jih skrbi za okolje, pogosteje gravitirajo k levi politični opciji. Prav tako se ženske pogosteje obračajo k levi politični opciji. Na splošno so fantje manj tolerantni in bolj šovinistični kot dekleta. Ta sprememba ni posledica tega, da bi dekleta postala bolj liberalna, temveč so fantje postali manj.
Raziskava je ovrgla nekatera stereotipna prepričanja glede mladih in politike. Manj kot štirje od desetih mladih v Sloveniji podpirajo znižanje starostne meje, pri kateri lahko mladi voljo, z 18 na 16 let. Le polovica mladih podpira uvedbo e-volitev, uvedbo univerzalnega splošnega prihodka in legalizacijo marihuane.
Na kaj morajo biti pozorni odločevalci in odločevalke?
Zaradi politične polarizacije, vzpona desnice na splošno in večjega razkoraka med spoloma bi morali na te pojave biti pozorni tudi odločevalci in odločevalke, poudarja avtor raziskave. To lahko storija na dva načina: vladajoča koalicija bi morala biti bolj pozorna na izpolnjevanje predvolilnih obljub (ali pa se vzdržati podajanja le-teh) pri temah, ki so pomembne mladim, kot je stanovanjska problematika in zdravstveni sistem.
Po drugi strani morajo nasloviti tudi to, da se predvsem fantje zaradi naslavljanja prej zapostavljenih skupin upirajo prav skupine, ki so imele v preteklosti večje privilegije.
Celoten članek o raziskavi lahko preberete tukaj: Explaning the recent political re-engagement and rightward drift among Slovene Youth
Omenjena študija, ki ji je v Sloveniji izvedel Tibor Rutar z mariborske univerze, je bila hkrati izvedena v 12 državah. Skupno je v raziskavi sodelovalo 9.000 mladih, od tega v Sloveniji 602. Povprečna starost sodelujočega v Sloveniji je bila 22,2 letu.
