Mladi udeleženci današnjega posveta so bili zelo okoljsko naravnani. Izpostavili so povezanost okolja z vsemi področji življenja, v katere naj se uvaja trajnostne in zelene prakse. Opozorili so, naj to ne bo samo naloga potrošnika, temveč naj se vzpostavijo sistemske zakonodajne spremembe, ki imajo večji učinek kot spreminjanje navad potrošnika oz. posameznika.
Na področju informiranja zaznavajo komunikacijski šum, ko pride do možnosti vključevanja mladih in njihovega vpliva na različne politike, zato so predlagali, da se okrepijo kanali informiranje, ki mlade obveščajo o možnostih vključevanje v soustvarjanje politik. Želijo si namreč sodelovati in hočejo biti upoštevani, ampak ne znajo premostiti ovir, da bi prišli do odločevalcev. Želijo si razvijanje dialoga na vseh področjih, ki naj vključuje mlade.
Na področju duševnega zdravja so izpostavili povezavo z zdravim življenjskim slogom in prehrano, ki pa ni vedno dostopna, saj so zdrave stvari tudi dražje, prav tako je pogosto plačljiva športna in rekreacijska infrastruktura infrastruktura, tu pa nastane problem, saj si zdravega življenjska sloga ne morejo privoščiti vsi. Kot na skoraj vseh dosedanjih posvetih so predlagali vključitev pogovora s psihologom v sistematske preglede. Opozorili so tudi na pomanjkanje kadra na tem področju.
Področje zaposlovanja so povezali z okoljskim in se zavzeli za več zelenih in trajnostnih delovnih mest ter izpostavili problematiko prekarnega dela. Kot na mnogih drugih posvetih so na področju izobraževanja predlagali prevetritev šolskih sistemov, več OIV ur, projektnih del in življenjskih uporabnih vsebin. Na področju kulture so predlagali uvedbo umetniških štipendij financiranje mladinskih kulturnih društev in kulturnikov. Menijo, da bi morali še bolj spodbujati ustvarjalnost in višje vrednotiti kulturo. Na področju mladinskega sektorja in družbe so mnenja, da bi morali povečati financiranja mladinskih organizacij in bolj priznavati poklic mladinskega delavca. Potrebne je več politične vzgoje in pridobivanja kompetenc na tem področju.
Ker je temeljni cilj NPM zagotoviti medsektorsko usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi, so se posveta udeležili tako predstavniki lokalnih skupnosti kot nacionalnih institucij. Dialog z mladimi pa so vzpostavili direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores in sekretar na Uradu RS za mladino mag. Andraž Zgonc, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Mateja Pitako, iz Sektorja za podnebne spremembe in biotehnologijo in predstavnica Mestne občine Maribor Nina Gornik Mulec, iz Skupne službe za varstvo okolja.
Sledijo še 4 regijskih posvetov za pripravo NPM. Naslednji bo že 15. junija v Kopru, nato pa se ekipa mladinskih delavcev, ki pod okriljem Mreže MaMa vodijo posvete, seli še v Črnomelj, Kamnik, Postojno in na Ravne na Koroškem.
