Prvič v ospredju novega cikla strukturiranega dialoga dve temi: opolnomočenje mladih za politično participacijo in pravice mladih
“Young people are the key to the Europe’s future” je bila popotnica evropske komisarke za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade, Androulle Vassiliou ob odprtju prve Evropske mladinske konference v novem, 4. ciklu Strukturiranega dialoga, ki je potekala med 13. in 15. oktobrom v Rimu. Strukturirani dialog na področju mladine je instrument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s področja mladine aktivno vključujejo v politični dialog z odgovornimi za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami in politikami EU, ki jih zadevajo. Dialog lahko poteka na lokalni, regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni.
Konference se je udeležilo približno 180 mladinskih delegatov in 60 predstavnikov političnih odločevalcev. Slovenska ekipa je bila tokrat sestavljena iz dveh predstavnikov MSS-ja, vodje projektov strukturiranega dialoga Ane Štromajer in fasilitatorja iz bazena trenerjev MSS Borisa Fartka, ter predstavnice Mreže MaMa, Maje Drobne, ki je v preteklem letu koordinirala nacionalni projekt Dialog mladih 2.0:Vključujemo! in Dialog mladih 2.1: Vklopi se!. Srečanja sta se poleg mladinskih delegatov udeležila tudi predstavnika političnih odločevalcev in sicer predstavnika Urada RS za mladino, direktor Peter Debeljak in strokovna sodelavka Barbara Zupan.
Tokrat sta bili na evropski konferenci prvič v ospredju dve temi in sicer opolnomočenje mladih za politično participacijo in pravice mladih. Prva tema je osrednja tema celotnega cikla, treh predsedujočih članic Italije, Latvije in Luxembourga, ki so se odločile, da tokratni cikel posvetijo opolnomočenju mladih, medtem ko je druga tema prednostna za Italijansko predsedovanje, ki traja 6 mesecev. Predsedovanje treh članic EU bo za opolnomočnje mladih in strukturirani dialog skrbelo 18 mesecev in nato sledi naslednji cikel.
Tokratni četrti cikel v primerjavi s prejšnjimi tremi cikli uvaja nekaj sprememb. Prva konferenca izmed treh v ciklu služi smernicam za elektronska posvetovanja in posvetovanja v živo z mladimi, na drugi evropski mladinski konferenci se na podlagi rezultatov oblikujejo priporočila, ki jim potem sledi faza dialoga in povratnih informacij s strani vseh držav članic, v zadnji fazi pa se dokument zaključi in pretvori v priporočila Sveta EU.
Pri temi opolnomočenja mladih za politično participacijo, je bil glavni cilj, da se doseže skupno razumevanje termina in oblikovanja najpomembnejših tematik, kot so izobraževanje mladih za politično participacijo, odpiranje možnosti za aktivno sodelovanje mladih v civilni družbi, vloge mladinskih organizacij v tem procesu in spremljanja rezultatov oblikovanih politik.
Pri temi pravice mladih je bilo oblikovanih 14 priporočil, ki jih bodo Italijani vključili v zaključno poročilo svojega mandata. Med njimi so vzpostavitve mehanizmov, ki bi preprečevale starostno diskriminacijo v Evropi na vseh nivojih, vzpostavitev telesa varuha pravic mladih, ki bi politične odločevalce opozarjal na kršitve in pomembnost dostopa do pravic vsem mladim, ne glede na njihovo geografsko, socialno ali drugo ozadje. Izpostavljena je bila tudi pomembnost mladinskega dela in mladinskih organizacij kot tistih struktur, ki so ključne pri vzgoji mladih v aktivne in avtonomne državljane, saj jim z omogočanjem pridobivanja neformalnih kompetenc odpirajo vrata v hitrejšo avtonomijo. Poudarjena je bila tudi pomembnost političnega izobraževanja v formalni izobrazbi in vključevanja državljanske vzgoje in demokracije v učne programe v vseh državah članicah.
Kot je v svojem nagovoru dejala komisarka mladi smo ključ do evropske prihodnosti in zadnji čas je, da se mnenje mladih ne samo sliši, ampak tudi upošteva.
