V torek, 22. junija, se je v sklopu dogodkov predstavitve dobrih praks »Občina na obisku«, ki potekajo v okviru projekta Europe Goes Local, ki ga vodi NA Movit, izpeljal obisk v živo v Mladinskem centru Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah. Na obisku se nam je pridružila tudi sosednja občina Zreče, s katero zelo dobro sodelujejo, sodelovanje med obema občinama pa dopolnjujejo tudi aktivnosti Mladinskega centra Dravinjske doline v sklopu Regionalnega stičišča NVO savinjske regije Novus.
Osrednja tema srečanja je bila predstavitev priprave lokalne strategije za mlade v obeh občinah in predstavitev projekta Mladi odločevalci Dravinjske doline. Obiska so se udeležile tudi predstavnica občine Slovenska Bistrica Nataša Pernat, predstavnica občine Rogaška Slatina Polonca Golob Kovačič in Barbara Rehar iz Mladinskega sveta Občine Rogaška Slatina, ki je iz svoje lastne izkušnje povedala, kako pomembno je sodelovanje med mladimi in občino za zagon mladinskega dela v loklani skupnosti. Tudi vsi prisotni so se strinjali, da je zelo pomembna angažiranost mladih in da v občini delujejo aktivni mladi, ki sledijo zastavljenim ciljem.
Predstavitev dobrih praks izvira iz Mladinskega centra Dravinjske doline, ki deluje že od leta 1999 in je v Slovenskih Konjicah nastal na pobudo študentskega kluba, s katerim mladinski center še danes zelo dobro sodeluje na programskem področju mladinskega centra. V vseh letih sodelovanja se je Mladinski center Dravinjske doline, ki deluje kot nevladna organizacija, oblikoval v enega izmed največjih mladinskih centrov v Sloveniji, ki deluje v sklopu štirih programskih stebrov: mladinski center, prireditveni prostor Patriot, medgeneracijski center in kreativni laboratorij KraAkTor. Vodja Mladinskega centra Dravinjske doline in strokovna sodelavka Regionalnega stičišča NVO savinjske regije Novus Karmen Kukovič je ob predstaviti mladinskega centra povedala, da so kot mladinski center NVO svoje začetke pričeli snovati s prijavo na različne razpise, predvsem programa Erasmus + s področja mladine, ki je poligon za prijavo na projekte. »Skozi vse projekte, ki jih je mladinski center v vseh teh letih pridobil na različnih razpisih, smo vzpostavili prostor za aktivo participacijo mladih in s tem tudi prostor za izražanje različnih kultur, mnenj, drugačnosti in medgeneracijskega sodelovanja,« je ob zaključku izpostavila Karmen Kukovič.
Vsekakor se v lokalnem okolju dobre zgodbe za razvoj mladinskega dela in nevladnih organizacij pričnejo s posluhom in občinsko podporo. Tako sta mladinski center Dravinjske in Občina Slovenske Konjice oblikovala Lokalni program mladih za obdobje 2018 – 2022. Katja Vipotnik, predstavnica občine Slovenske Konjice z oddelka za splošne in družbene zadeve, je predstavila proces nastanja lokalnega programa za mlade v občini in izpostavila, da so s programom pridobili prvi celostni dokument, ki so ga pripravili skupaj z mladimi. »Gre za temeljni programski dokument, ki v skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju, opredeljuje prednostne naloge in ukrepe občine za uresničevanje javnega interesa. Celoten proces pa je skupaj z mladinskim centrom in mladimi vodil občinski upravni organ.«
Primer dobre prakse priprave strategije za mlade je predstavila Sandra Vidmar Korošec, višja svetovalka za negospodarske dejavnosti na občini Zreče. Predstavila je drugačen način priprave strategije za mlade, saj v Občini zreče nimajo mladinskega centra ali kakšne druge mladinske organizacije. Strategijo za mlade so zato pripravili na drugačen način in sicer v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, ki je skupaj s študenti in z mladimi iz Zreč izpeljala celoten proces priprave strategije. »Pri tem smo vključili srednjo šolo iz Zreč in študente mariborske Filozofske fakultete, saj smo ocenili, da je bolje, če mladi vodijo posvetovanja z mladimi.« Poleg srednje šole so vključili tudi naključne mlade in večji podjetji iz Zreč ter tako zaobjeli celotno lokalno skupnost.
Ob zaključku srečanje je Karmen Kukovič predstavila projekt Mladi odločevalci v dravinjski dolini, ki je projekt mladinskega centra in Občine Slovenske Konjice, v katerem mladi podrobno spoznajo delovanje lokalne samouprave, občinskih služb, odborov in občinskega sveta. V nadaljevanju procesa identificirajo svoje potrebe in načine, kako bi jih rešili, ter simulirajo sejo občinskega sveta in dorečejo akcijski načrt. Gre za zelo fleksibilen proces, ki si ga lahko mladi prilagajajo glede na njihove trenutne potrebe. Učinki kažejo, da se mladi po zaključku projekta vključijo v občinske odbore, nekateri pa so tudi kandidirali za predstavnike v mestnem svetu. Iz tega projekta je tudi nastal načrt priprave strategije za mlade, povečali pa so tudi sredstva za mladinske organizacije in programe.
Predstavnici Občine Slovenska Bistrica in Rogaška Slatina sta aktivno sodelovali pri predstaviti in se seznanili z različnimi pristopi vključevanja mladih v občino, ne glede na to ali v občini obstaja mladinska struktura ali ne. Nataša Pernat iz Slovenske Bistrice je v svojih vtisih povedala, da so tovrstni obiski zelo praktični in da le na takšen način lahko pridobijo praktične nasvete iz prve roke, na voljo pa jim je tudi prostor za pogovor, izmenjavo mnenj in izkušenj. »Prav tako dobimo tudi koristne nasvete o tem, kako začeti in spodbuditi mladinsko delo, poleg tega pa je to tudi dogodek izboraževanja in pridobivanja novih znanj za področje mladine in v celoti za področje družbenih dejavnosti.«
Polonca Golob Kovačič iz Občine Rogaška Slatina je izpostavila, da je to odlična priložnost za spoznavanje drugih občin in njihovih dobrih praks mladinskega dela. »Pri vsem tem pa je pomembno, da se najde pravo osebo in aktivne mlade ter se začrta program na področju mladine.« je še povedala ob zaključku srečanja.
Vsi prisotni so se strinjali, da so tovrstni dogodki zelo dobri za spoznavanje in mreženje občin. Ugotavljajo, da je v mladinskem sektorju na voljo veliko podpornih struktur za pomoč pri zagonu mladinskega dela v lokalni skupnosti.
Dogodek smo izpeljali že drugo leto zapored, evalvacije pa kažejo na izjemno koristnost dogodkov, ki ponujajo neposreden vpogled v delovanje mladinskih centrov v lokalnem okolju, njihovo vlogo in pomen za aktivno participacijo mladih ter medsebojno sinergično delovanje med občino, mladimi in mladinskim centrom. »Dobre prakse nas vedno navdihujejo in če lahko skupaj z mladinskimi centri prispevamo k razvoju mladinskega dela v lokalnih skupnostih, dobimo potrditev, da smo na pravi poti. Vsekakor pa sta pomembni vsebina in aktivnost mladih.« je ob zaključku dodala Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa.
