Mladinsko delo in mladi v občini: regijski dogodki po Sloveniji krepijo vlogo mladih in lokalnih skupnosti

V začetku aprila 2026 sta v Sloveniji potekala dva regijska dogodka Mladinsko delo in mladi v občini – v Obalno-kraški regiji (3. april, Koper) in v Gorenjski regiji (9. april, Lesce). Dogodka sta bila namenjena razpravi o pomenu mladinskega dela ter predstavitvi priložnosti, ki jih mladim in organizacijam prinašata programa Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota (ESE).

Oba dogodka sta poudarila ključno vlogo mladih kot nosilcev sprememb ter pomen podpore lokalnih skupnosti in odločevalcev pri razvoju kakovostnega mladinskega dela.

Zakaj mladinsko delo šteje?

Mladinsko delo ima v Sloveniji pomembno vlogo pri osebnostnem in socialnem razvoju mladih. Vključevanje v mladinske organizacije mladim omogoča razvoj kritičnega mišljenja, odgovornosti, empatije ter sodelovalnih veščin. Hkrati mladinski centri, nevladne organizacije in lokalni programi pomembno prispevajo k preprečevanju socialne izključenosti ter zmanjševanju tveganj, kot so duševne stiske in osamljenost.

Mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa, poudarja, da podatki kažejo na izrazito pozitiven vpliv mladinskega dela: »Z neformalnim učenjem mladi pridobivajo dragocene življenjske izkušnje, razvijajo kompetence za načrtovanje in izvedbo projektov ter krepijo samozavest. Ob tem se počutijo slišane, sprejete in varne. Mreža MaMa skupaj z mladinskimi centri z različnimi projekti odgovarja na potrebe mladih in družbene spremembe – med drugim s projektom za krepitev duševnega zdravja Previharimo možgane ter projekti, ki naslavljajo tudi prekarnost in dostojno delo.«

Mladinsko delo kot prostor prostovoljstva in solidarnosti

Mladinsko delo odpira prostor za prve izkušnje prostovoljstva, solidarnosti in aktivnega državljanstva. Ključno vlogo pri tem ima program Evropska solidarnostna enota, ki mladim omogoča sodelovanje v prostovoljskih in solidarnostnih projektih doma in v tujini.

Leto 2026 je še posebej pomembno, saj zaznamujemo 30 let prostovoljstva v EU programih za mlade ter Mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj. Prihajajoči mednarodni dan mladih prostovoljcev (15. april) in Evropski teden mladih (24. april–1. maj, pod sloganom »Skupaj za spremembe«) dodatno poudarjata pomen aktivnega vključevanja mladih v družbo.

Uroš Skrinar, direktor Movit, izpostavlja konkretne učinke programov: od leta 2021 je bilo v Sloveniji podprtih več kot 818 projektov v vrednosti 33,2 milijona evrov, v katere je vključenih več kot 33.000 udeležencev, med njimi več kot tretjina mladih z manj priložnostmi.

Skupnostne prakse: učinki na lokalno okolje

Mladinsko delo pomembno vpliva tudi na razvoj lokalnih skupnosti. Mladi s podporo mladinskih delavcev aktivno sodelujejo pri reševanju lokalnih izzivov, kar krepi socialno povezanost, zmanjšuje predsodke in spodbuja medgeneracijsko sodelovanje.

Predstavniki Urada RS za mladino poudarjajo, da je vlaganje v mladinsko delo vlaganje v prihodnost, saj omogoča razvoj družbe, ki je pripravljena na izzive prihodnosti. Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, pa izpostavlja: »Če želimo avtonomne, solidarne in odgovorne posameznike, se moramo vprašati, kje se tega naučijo – v mladinskem delu. Mladi morajo biti vključeni kot soustvarjalci politik, ne le kot njihovi uporabniki.«

Izzivi in rešitve na lokalni ravni

Na obeh dogodkih so predstavniki občin opozorili na ključne izzive:

• razkorak med mladimi in lokalnim okoljem,
• odhajanje mladih po zaključku šolanja,
• pomanjkanje prostorov in organizacij za mlade,
• slabša dostopnost v manjših krajih,
• konkurenca digitalnega okolja.

Kot rešitve so izpostavili:

• krepitev mladinskih centrov in lokalnih skupnosti,
• ustvarjanje prostorov, ki jih mladi soustvarjajo sami,
• neposreden dialog z mladimi,
• podporo manjšim, konkretnim projektom,
• zagotavljanje povratnih informacij in vključevanja mladih v odločanje.

Dobre prakse iz regij

Dogodka sta ponudila tudi vpogled v uspešne prakse mladinskega dela:

• v Gorenjski regiji so se predstavili projekti Mladinskega centra KamRa Radovljica, Zveze tabornikov Slovenije ter Zavod Manipura;
• v Obalno-kraški regiji so se predstavili Mladinski EPI center Piran, PiNa, Zavod Modri december in Društvo Unije;
• kot primer dobre prakse sta bila predstavljena tudi Mladinski center Idrija in Mladinski center Kotlovnica Kamnik, ki uspešno vključujeta mlade v lokalno odločanje.

Priložnosti programov Erasmus+ Mladina in ESE

Oba dogodka sta se zaključila s predstavitvijo priložnosti, ki jih programi ponujajo:

• mednarodne izmenjave,
• usposabljanja,
• solidarnostni projekti,
• prostovoljstvo doma in v tujini.

Programi pomembno prispevajo k razvoju kompetenc mladih, njihovi zaposljivosti in aktivni vlogi v družbi.

Vlaganje v mlade pomeni vlaganje v prihodnost

Mladinsko delo ne prispeva le k razvoju posameznikov, temveč tudi k trajnostnemu razvoju skupnosti. Zato je ključno, da ga lokalne skupnosti sistematično podpirajo.

Dogodki so potekali v sodelovanju Urada RS za mladino, Movit, Mladinskega sveta Slovenije in Mreže MaMa ter v okviru izvajanja Strateškega načrta Evropske agende mladinskega dela v Sloveniji (2022–2027).