Mladinski sektor in lokalna skupnost
Mreža MaMa je v sklopu projekta Mreža NVO mladinskega dela, 27. marca organizirala javno razpravo na temo Mladinsko delo kot del trajnostnega razvoja lokalne skupnosti. Na javnem posvetu so predstavniki organizacij mladinskega sektorja ugotovili, da je sodelovanje vseh akterjev znotraj občine za razvoj mladih in mladinskega sektorja najpomembnejše, saj sodelovanje z lokalno skupnostjo mlade krepi in usmerja v pozitivno delovanje, soustvarjanje in soodločanje. Zadali so si, da se bodo mladinske organizacije v Postojni še bolj združevale in strmele k temu, da bodo skupaj z odločevalci soodločali o njihovi prihodnosti.
Uvodoma je na javnem posvetu svoje diplomsko delo predstavila domačinka, študentka iz Postojne, Larisa Petrič. V svojem diplomskem delu z naslovom Revitalizacija urbanih prostorov za potrebe nevladnih organizacij se je osredotočila na pomen in vlogo mladinskega dela skozi obdobje odraščanja in pridobivanje izkušenj za vse življenje. Izpostavila je tudi, da je mladinsko delo neprecenljivo in da v tem pogledu dobimo prijatelje za vse življenje. Ker pozna delovanje v sami občini Postojna se je jasno zavzela tudi za ureditev prostora za mlade in statusa mladinskih organizacij v njeni občini, saj si želi, da bi mlajše generacije imele možnosti in priložnosti za soustvarjanje in razvoj, kot ga je imela ona, vendar se boji , da se situacija na tem poslabšuje.
Matej Cepin, strokovnjak mladinskega dela je uvodoma izpostavil, da je za trajnostni razvoj mladinskega dela nujno, da se zavedamo skupnih pašnikov, v katerih živimo. Koncept skupnega pašnika, kot ga poimenuje Matej Cepin, je eden od temeljnih konceptov trajnostnega razvoja. Govori o tem, da imamo v vseh skupnostih, v katerih prebivamo (država, občina, družina, delovni kolektiv, mladinska organizacija …) določene skupne vire, do katerih moramo čutiti dovolj odgovornosti, da jih pretirano ne izčrpamo. Takšni skupni viri so lahko finance, zemlja, medsebojno zaupanje, medosebni odnosi, znanje in drugi. »Mladinsko delo predstavlja tiste vmesne skupnosti med družino ali prijateljsko klapo na eni in javnimi skupnostmi (občina, država) na drugi strani,« je poudaril Cepin.
Predstavnik mladinske organizacije, načelnik Zveze tabornikov Slovenije in sodelavec Inštituta za mladinsko politiko, Tadej Beočanin, je predstavil svoje dolgoletne izkušnje in delo na področju mladinskega dela v občini Ajdovščina. Orisal je pogled na to kako mora organizacija nastopiti pred odločevalci in si svojo pozicijo soodločanja izboriti, saj je to njihova vloga in odgovornost do družbe in do svojih sovrstnikov in generacij, ki prihajajo. Izpostavil je, da mladi morajo biti proaktivni in aktivni ter skupaj z odločevalci sedeti za isto mizo ter tako skupaj oblikovati svojo prihodnost. Pri tem je izpostavil, da je potrebno mlade vključevati v vse procese načrtovanja in izvajanje projektov.
Predstavnica občine Postojna, Anita Kranjc, pomočnica župana za urbanizem in prostor – Višja svetovalka za urbanizem, je predstavila projekt »Urbana regeneracija območja nekdanjih vojašnic v Postojni«, s katerim bodo območja nekdanjih vojašnic preuredili v center za nevladne organizacije, v katerem naj bi mladinske organizacije dobile svoj prostor pod soncem, vendar je izvedba projekta odvisna tudi od uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev.
S strani Mladinskega centra Postojna je mladinska delavka Katja Jordan poudarila, da v program mladinskega centra in vse njihove aktivnosti vlagajo ogromno prostovoljnega dela, in da delajo z veseljem, vendar si želijo, da bi jih na Občini Postojna tudi slišali in podali svoje videnje na situacijo ter tako rešili marsikatero nastalo situacijo, tako pa žal vedno znova in znova naletijo na neodobravanje oziroma neodzivnost s strani občine.
Predlogi za občino Postojno s strani mladinskih organizacij in mladinskega centra
Na koncu dogodka, se odprla zanimiva razprava, skozi katero so mladi in predstavniki mladinskih organizacij jasno izrazili, da želijo na občini Postojna relevantnega in kompetentnega sogovornika in neposredno sodelovanje z županom in v nadaljevanju z občinskim svetom, saj se zavedajo, da povezovanje vseh segmentov in akterjev v lokalni skupnosti vodi mlade v prepovedana dejanja kot so droge, vandalizem in alkohol.
Poleg tega so izpostavili, da si mladinske organizacije v občinskem proračunu zaslužijo svojo proračunsko postavko, ki bo zadovoljili njihovim potrebam po primarnem delovanju (prostori, kadrovske potrebe, programski stroški) in obstoju mladinskega sektorja.
Projekt Mreža NVO mladinskega dela, v sklopu katerega je potekala javna razprava je mladinske organizacije v Postojni spodbudil k združitvi in k temu, da oblikujejo skupne predloge in jih predstavijo občini. Organizacije se zavedajo, da pot ne bo lahka, a so pripravljeni na pogajanja in skupno razpravo z županom in občinskim svetom.
Dogodek, ki ga je organizirala Mreža MaMa v sklopu projekta Mreža NVO mladinskega dela je eden izmed korakov k nadaljevanju procesa, dialoga med občinskimi oblastmi in mladinskimi organizacijami. S predstavitvijo ajdovske izkušnje pa daje tudi upanje, da je možno boljše sodelovanje vseh akterjev v dobro mladih.
Pri izvedbi javne razprave je sodelovalo Regijsko stičišče za nevladne organizacije Notranjsko kraške regije.
