Več kot deset mladih opremili s potrebnimi znanji in veščinami, da se v svojem lokalnem okolju samozavestno lotijo akcij aktivnega državljanstva.
Mreža MaMa je z delavnico za mlade »change-makerje_ke« oblikovala nacionalno mrežo mladih, ki bodo v svojih lokalnih okoljih izvajali_e aktivnosti za spodbujanje k udeležbi na volitvah v Evropski parlament ter se lotevali_e drugih akcij aktivnega državljanstva. Delavnica, ki je potekala v petek, 19. marca v Ljubljani, je bila sklepno dejanje cikla desetih regijskih dogodkov v okviru projekta »Young EU change-makers«. Dogodke, namenjene mladim, je Mreža MaMa v marcu in aprilu organizirala v sodelovanju z mladinskimi centri ob podpori in sofinanciranju Evropskega parlamenta.
Regijski dogodki so imeli v ospredju spodbujanje mladih k udeležbi na (letošnjih) evropskih volitvah ter ozaveščanje o vplivu odločitev Evropskega parlamenta (EP) na njihova življenja.
Kako organizirati lokalno demokratično akcijo?
Usposabljanje je potekalo v obliki različnih delavnic, osredotočeno na spodbujanje mladih, da postanejo družbeno aktivni_e in razvijajo ideje, kako sami lahko postanejo »del spremembe«. Mladi so na prvi delavnici, ki jo je vodil mag. Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo, spoznali_e osnovna načela demokratične akcije, proces njene organizacije ter analogna in digitalna orodja za njeno izvedbo.
Med temami, ki jih želijo naslavljati, so izpostavili_e šolstvo, socialno pravičnost, zdravstvo in podnebne spremembe. »Na svetu je vedno manj demokratičnih držav. Približno tretjina prebivalstva ima privilegij, da živi v demokratični državi. Izgubljamo občutek, da je demokracija še vrednota,« je dejal Delakorda.
Z mladimi je razpravljal o tem, kako načrtovati in izvesti družbene aktivnosti, usmerjene v spremembe. Dobre spremembe se namreč zgodijo skozi načrtovano in skupinsko akcijo. »Vedno moramo sproti spremljati rezultate, da se ne izgubimo. Včasih pridemo nekam, kamor nismo hoteli, pa s tem ni nič narobe.«
Mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo: »Ne odkrivajte tople vode. Obstajajo različni spletni viri, prakse, kako se tega lotiti. Ni potrebno, da vse storite sami.«
Mlade je usmeril v ciljno delovanje in iskanje merljivih specifičnih ciljev. »Ugotoviti moramo, do katere mere lahko naredimo mi neke korake. In spoznati, katere korake morajo nato storiti druge institucije. Cilj mora biti tudi časovno smiseln, da vemo, koliko časa rabimo zanj,« je poudaril. In mladim svetoval, da ob tem ne izgubijo navdušenja in kreativnosti.
Kaj gre lahko narobe?
Udeleženci_ke so na delavnici s Saro Štiglic, politično aktivistko, spoznali_e notranje in zunanje ovire pri aktivnem državljanstvu ter razpravljali_e, kako se jim izogniti. Zanimalo jih je, kako lahko sami v lokalnem okolju organizirajo okroglo mizo o tematikah, ki jih pestijo.
»Če gre za nekoga, ki ni vključen_a v nevladne organizacije ali gibanja, je morda najbolje, da se za začetek poveže z istomislečimi. Naslednja stopnja je iskanje prostora. Izbira govorcev je prav tako pomembna. Če gre za ljudi, ki so bolj znani_e, ti pripeljejo več ljudi, čeprav morda niso najbolj strokovno usposobljeni. Sledi promocija, preko različnih kanalov, tudi družbenih omrežij,« je svetovala Sara Štiglic.
Razprava se je nato osredotočila na strahove, s katerimi se soočajo udeleženci_ke, ko razmišljajo o tem, da bi se družbeni aktivirali_e. Pri tem so navedli_e strah pred neuspehom, slabo udeležbo in negativen odziv bližnjih. »Pomembno se je zavedati, da smo vložili veliko časa in truda in moramo biti ponosni nase, ni važno, kaj si zunanji gledalci mislijo. Najhujše kritike ponavadi pridejo s strani tistih, ki jim niti ni bilo toliko mar, da bi prišli,« je dejala Sara Štiglic.
Močna notranja ovira, ki zavira aktivno udejstvovanje, je lahko usklajevanje prostovoljskega dela z osebnim življenjem. Pomemben je tudi občutek ekonomske varnosti. Med zunanjimi ovirami pa so mladi v razpravi navedli še politično represijo.
Sara Štiglic, politična aktivistka: »Kako premostimo ovire? Znanje, premišljenost, skupnost, moralno vrednotenje.«
Od ideje do akcije v petih korakih – generiranje idej!
V drugi polovici usposabljanja pa so mladi s komunikologinjo in snovalko blagovnih znam Tadejo B. Atkins razvijali_e ideje za konkretne spremembe, ki si jih želijo. Delavnica je bila zasnovana v obliki kreativnega laboratorija, v katerem so raziskovali ideje in njihovo uresničevanje.
»Ena ključnih stvari je navdih – tako kot je nalezljiva pasivnost je nalezljiva tudi aktivnost. Če se boste lotili aktivnosti boste s tem vplivali tudi na druge. Vsak, ki se je za karkoli pripravljen aktivirati, in ima tudi samo minimalen vpliv, je to že tudi aktivist,« je poudarila Tadeja B. Atkins.
Če hočemo, da ideje uspejo, jo mora poleg nas še kdo drug zagrabiti. Ko predstavljamo ideje, moramo navdušiti druge za našo idejo. To nas nič ne stane, razen našega časa in energije. Zastonj, brez denarja, lahko navdušiš druge in začeneš dosegati spremembe, je povedala.
Mladi so ob tem poudarili, da jih družbeni aktivizem zanima, saj bi radi vplivali na okolje, v katerem živijo. Opremljeni z novim znanjem in samozavestjo bodo ideje razvijali dalje v mladinskih centrih in jih nato v okviru projekta »Young EU-change makers« jeseni predstavili novoizvoljenim evropskim poslancem_kam.
