Mednarodni dan mladih
12. avgust je posvečen mladim, leta 1999 ga je namreč generalna skupščina OZN razglasila za Mednarodni dan mladihz namenom, da tudi mladi dobijo dan v letu, na katerega lahko opozorijo na svoj položaj, vlogo, pravice in dolžnosti ter spomnijo na težave, s katerimi se soočajo v obdobju prehoda iz otroštva v odraslost. Osrednja tema letošnjega dne, posvečenega mladim po definiciji Združenih narodih starih med 15 do 24 let, je aktivna družbena participacija mladih oziroma aktivno državljanstvo. V Sloveniji mlade po definicijah Urada RS za mladino štejemo mlade stare med 15. in 29. let, zato imajo ta dan tako rekoč razlog za praznovanje starih med 14 in 29 let.
Mladinska mreža MaMa kot mrežna organizacija mladinskih centrov posredno preko svojih članic, ki se ukvarjajo z neorganizirano mladino, s svojimi programi in aktivnostmi skrbi za udeležbo mladih v družbenih procesih in skozi različne projekte mladim omogoča, da so aktivni udeleženci v družbi. Eden izmed zelo pomembnih programov in projektov je strukturirani dialog, skozi katerega Mreža MaMa skrbi za aktivno družbeno participacijo mladih pri soustvarjanju lokalnih in nacionalnih tem.
Ob mednarodnem dnevu mladih želimo opozoriti na določene aktualne podatke in teme, ki zadevajo mlade. Konec leta 2013 je bilo med prebivalci Slovenije 345.292 ali 16,8 % mladih (15–29 let). Konec lanskega leta pa se je število mladih v tej starostni skupini zmanjšalo za 9.793. Pred svetovnim dnevom mladih je Statistični urad RS na svojih spletnih straneh objavil posebno objavo z izvlečkom iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih iz leta 2013, ki je pokazalo, da so mladi v Sloveniji na splošno zadovoljni s svojim življenjem, ne pa tudi z družbenimi sistemi, kar za nas predstavlja morebitni izziv, da se v prihodnje še bolj potrudimo vključevati mlade v družbene sisteme in ustvarjamo za njih pogoje.
Po podatkih Statističnega urada RS mladi po vsem svetu se dandanes srečujejo z različnimi težavami, ki so si podobne kot tudi različne. Položaj mladih v Sloveniji v veliki meri določa kombinacija močnih družinskih podpor in dolge vključenosti v (sorazmerno socialno naravnan in prijazen) izobraževalni sistem na eni, in izrazito negotove razmere na trgu dela na drugi strani. Imamo sorazmerno zdravo in v prihodnost usmerjeno mladino, ki pa se srečuje z velikimi težavami pri vstopanju na trg dela in z življenjskimi prehodi, kot so ustvarjanje lastnega gospodinjstva, družine in osamosvajanja.
Mladi in zaposlitev, brezposelnost
Če pogledamo absolutne vrednosti, vidimo, da je bilo v 1. četrtletju 2015 delovno aktivnih 143.000 mladih, od katerih jih je 20.000 delalo prek študentskega servisa. To pomeni, da je stopnja delovne aktivnosti med mladimi v 1. četrtletju 2015 znašala 42,5 %, medtem ko je skupna stopnja delovne aktivnosti znašala 51,0 %. Stopnja brezposelnosti med mladimi je znašala 18,4 % in je bila za 8,6 odstotnih točk višja od povprečja, ki je znašalo 9,8 %.
Mladi in izobrazba
Zadnji podatki o izobrazbi prebivalcev so na voljo za 1.1.2014. Ker se v starosti 15-19 let večina mladih še izobražuje, so razlike v izobrazbi pri tej starosti predvsem posledica vključenosti fantov oz. deklet v izobraževalne programe poklicnega oz. srednjega izobraževanja. Pri starosti 19 let ima tako srednješolsko izobrazbo 72 % deklet in 55 % fantov. Do 25-ega leta starosti je višješolsko ali visokošolsko do-diplomsko izobrazbo doseglo 8.500 deklet in 4.900 fantov.
Če primerjavo terciarno izobrazbo vseh deklet in fantov do dopolnjenega 29-ega leta, pa se razlike samo še povečujejo (20.700 fantov in 36.900 deklet). Pri starosti 27 let ima že več deklet terciarno kot srednješolsko izobrazbo, medtem ko imajo fantje tudi pri starosti 29 let še vedno močno prevladujočo srednješolsko izobrazbo (6200 : 3550), razlika med terciarno in srednješolsko izobrazbo za dekleta znaša točno eno tretjino (6450: 4800) v korist terciarne izobrazbe.
Edina raven izobrazbe, kjer pa so mladi moški uspešnejši do mladih žensk, je doktorat znanosti, saj ima v starosti do 29 let to izobrazbo 197 moških in 122 žensk.
Mladi in odseljevanje v tujino
Pereče vprašanje je tudi »beg možganov« mladih v Sloveniji. V letu 2014 se je iz Slovenije odselilo 3.800 mladih (15-29 let), kar je več kot četrtina vseh odseljenih. Najpogosteje so odšli v Avstrijo, Nemčijo in na Hrvaško. Ta podatek se nanaša na vse mlade, tako na tuje državljane kot državljane Slovenije. V letu 2014 se je iz Slovenije odselilo 2.000 mladih državljanov Slovenije (15-29 let), kar je četrtina vseh odseljenih državljanov. Tako kot ostali odseljeni slovenski državljani so najpogosteje odšli v Avstrijo, Nemčijo in Švico. V zadnjih nekaj letih število odseljenih mladih državljanov Slovenije precej hitro narašča (leta 2009 jih je odšlo 800), narašča pa tudi delež mladih med vsemi odseljenimi slovenskimi državljani. Lani se je v Slovenijo priselilo 400 mladih slovenskih državljanov, torej bistveno manj, kot se jih je odselilo.
Zakaj praznujemo in bodite zraven?
Namen in glavni cilj Mednarodnega dneva je postaviti mladinsko problematiki v ospredje in z njo seznaniti širšo mednarodno skupnost. Mlade je potrebno prepoznati kot enakovredne partnerje pri ustvarjanju družbenega napredka in prepoznati njihove neizkoriščene potenciale. Mladi so priložnost in imajo moč, s katero lahko pripomorejo k družbenim spremembam. Sodelovanje z mladimi na globalnem nivoju tako prinaša večjo kvaliteto bivanja in nova znanja, ki so potrebne v današnjem globalizacijskem svetu. Dostop do političnega udejstvovanja in odločanja in ekonomska neodvisnost, sta tista dva aspekta, ki lahko ključno dvigneta položaj mladih v družbi.
Pridružite se mednarodnemu dnevu mladih. Svoje misli, fotografije, predloge lahko delite tudi na socialnih omrežjih s hashtagom?#?YouthDay.
Mednarodni dan mladih na mlad.si
O mednarodnem dnevu mladih si preberite tudi na mlad.si. Še posebej zanimiv je intervju z Generalno direktorico Statističnega urada RS, Genovero Ružić, ki spregovorila o položaju mladih v Sloveniji.
Intervju si lahko preberete TUKAJ.
