Mladinski centri, članice Mreže MaMa, se vsako leto pridružijo iniciativi Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola in skupaj z Zavodom VOZIM izvedejo posvete z mladimi in lokalnimi odločevalci. V letu 2023, v šesti sezoni Herojev, so se jim pridružili Mladinski center Gornja Radgona, Mladinski center Nova Gorica in Mladinski kulturni center Slovenj Gradec. Sedaj pa iniciativa vstopa že v sedmo sezono, v kateri odpira globoko zakoreninjeno tradicijo alkohola v slovenski kulturi.
Na osnovi raziskave 400 naključnih slovenskih popularnih pesmi so namreč ugotovili, da se v kar 27,25 % slovenski pesmi pojavlja alkohol. Skoraj vsaka 3. slovenska pesem normalizira pitje alkohola, kar pa vodi v družbo, kjer je alkohol popolnoma sprejemljiv. Tudi na cesti.
Zaskrbljujoče je, da je Slovenija po rabi alkohola in smrti zaradi alkohola zelo visoko na EU lestvici – letno je 890 smrti neposredno pripisljivih alkoholu. Prav tako je vožnja pod vplivom alkohola še vedno preveč sprejemljiva, saj letno še vedno naštejejo več kot 1500 nesreč zaradi alkohola. A v iniciativi so se tokrat dotaknili še enega nivoja. Alkohol in vožnjo pod vplivom osvetljujejo iz vidika slovenske kulture in predvsem glasbe, kjer je, po interni raziskavi sodeč, alkohol zelo močno zakoreninjen. Med 400 naključnimi popularnimi skladbami, ki so jih navedli naključni vprašani, so namreč v kar 109. pesmih našli z alkoholom povezano vsebino. Skoraj vsaka 3. slovenska pesem torej normalizira pitje alkohola – pesmi, ki jih poslušamo od malega in ob vseh priložnostih. To tezo so odprli v strokovni razpravi, ki se je danes odvila v Centru Rog.
K strokovni razpravi so povabili strokovnjake iz področja kulture in glasbe, pa tudi policiste in predstavnike Ministrstva za zdravje, začeli pa so jo z letošnjo kreativo, ki odraža, da je alkohol zelo zakoreninjen v slovenski družbi in posledično družbeno zelo sprejemljiv. K sodelovanju so povabili Lada Bizovičarja, ki je postal obraz kampanje. Medeja Kraševec Žnidarec, kreativna direktorica agencije Luna TBWA, ki že od vsega začetka bdi nad zasnovo in kreativo iniciative Heroji furajo v pižamah je povedala: “Tema alkohola v slovenski glasbi že nekaj časa tli v naši kreativni pisarni. Ko smo jo prvič omenili glasbenikom in radijskim urednikom, ki so se je vsi prestrašili, češ da je preveč kontroverzna, smo vedeli, da je nekaj na tem. Tako provokativno sporočilo lahko družbi poda le človek, ki je znan po svoji provokativnosti in mu tega ne zamerimo ter obvlada slovensko musko od A do Ž. Skupaj z Ladom Bizovičarjem, ki ga je projekt že ob prvi omembi navdušil, smo ustvarili kampanjo in posneli televizijski oglas, ki s šokantnimi priredbami slovenskih ponarodelih pesmi nastavlja ogledalo slovenski mokri družbi. Odgovornost seveda ni zgolj na izvajalcih, predvsem poslušalce pozivamo, da naj pijejo odgovorno, poslušajo pa zelo kritično. Oglas smo – mimogrede – snemali na Martinovo. Takrat je bilo, po podatkih policije, pod vplivom alkohola ustavljenih 65 voznikov.”
Ljudsko izročilo in kultura kot osnova kampanje
Zasnova 7. sezone kampanje Heroji furajo v pižamah temelji na zelo širokem konceptu, ki izhaja že iz ljudskega izročila. Naslanja se na kulturo, praznovanja in celo vsakodnevno delovanje Slovencev.
Svoj vidik na področje je opredelil prof. dr. Peter Stankovič iz Fakultete za družbene vede, ki je povedal, da je: »Alkohol v slovenski kulturi prežet čez prafaktorje. Ne moremo ga izvzeti. A najbolj pomembna v slovenski kulturi je nesposobnost in nezmožnost zabavanja brez alkohola. Nujna je povezava – če se želimo imeti fajn, mora biti prisoten alkohol. Vsem je čudno, če ne piješ in se zabavaš. Menim pa, da je to del širšega problema – Slovenci smo relativno zaprti, težko se odpremo, komuniciramo. Prisotna je nezmožnost sproščene komunikacije, zato si radi pomagamo z alkoholom. Glasba pa odraža to, kar se v družbi živi in čuti. In če glasbo poslušamo, jo normaliziramo, tako tudi normaliziramo alkohol, če se pojavlja v glasbi.«
Dopolnil ga je mag. Matej Jevnišek, v.d. odgovornega urednika glasbenega in razvedrilnega programa na RTV Slovenija: »Osnova alkohola v glasbi je ljudska snov – ogromno opevanja vina, trte, … iz te izhaja narodno zabavna glasba, ki je nastala v povezavi ljudskega s popularnim. Popularna glasba pa vedno odseva stanje v družbi – ta se spreminja glede na okolje, družbo, in je namenjena množicam, ustvarja se, da bo poslušana. In posledično so melodije enostavnejše, besedila plehka, … Glasbeni uredniki se trudimo, da prav vsega ne uvrstimo v eter, zato filtriramo besedila, ki jih spuščamo v eter, a tega vedno ni mogoče.«
To, da je slovenska kultura tako prepletena z alkoholom, kjer alkohol spremlja najpomembnejše dogodke od rojstva do smrti, pomembno vpliva na normalizacijo alkohola v družbi. Mag. Vesna Marinko generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, kjer projekt podpirajo že od vsega začetka, je povedala: »Veseli december pred vrati, v tem času je – tradicionalno povečan s povečanim konzumiranja alkohola. Ta je z vidika javnega zdravja velik družben problem, saj spada med najbolj razširjene psihoaktivne snovi, ki prinaša številne negativne posledice tako za zdravje kot za življenje posameznikov in njihovih bližnjih. Odnos Slovencev do pitja alkohola je zelo sprejemajoč, prisoten je na praktično vsakem pomembnem dogodku posameznika in družbe. Z njim pa se srečujejo že otroci pri 10., 11. letih, pri 13. letih po raziskavah sodeč že polovica otrok poskusi alkohol. V zadnjih letih pa opažamo trend naraščanja deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo. Vsak požirek pušča sledi ne le v posamezniku in njegovih najbližjih, temveč tudi v celotni družbi. Zato se moramo osredotočiti na vzpostavljanje telesnemu in duševnemu zdravju naklonjenih okolij doma, v šolah, na delovnih mestih in drugod.«
To pa se odraža tudi na naših cestah in širše v družbi. Kot je poudaril mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi: »Problem vožnje pod vplivom alkohola je še vedno velik. Samo danes ponoči je bil od sedmih prometnih nesreč z lažjimi poškodbami v kar štirih prisoten alkohol. A je alkohol vseprisoten in se odraža na prav vseh področjih, ki jih policisti obravnavamo – tudi v kršitvah javnega reda in miru, predvsem pa nasilju za zidovi družinskih hiš oziroma stanovanj, kjer v večji meri trpijo otroci. Pomembno je, da delate na preventivi, a še pomembneje, da delamo skupaj in to dobro.«
- sezona opozarjanja na širši problem vožnje pod vplivom alkohola
Zgornje trditve, ki so jih predstavili strokovnjaki, je zanimivo povzel David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, ki pravi, da je »težava v, ker v Sloveniji sploh nimamo alkoholne politike. Do sedaj se te problematike nobena vlada ni lotila celostno. Pomembno bi bilo sprejeti učinkovite ukrepe, kot so zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola, večji nadzor nad t.i. domačo proizvodnjo alkohola, še večje omejevanje oglaševanja alkohola tudi na digitalnih medijih, večji nadzor nad dostopnostjo alkohola pri mladih, zagotavljanje programov za zgodnjo prepoznavo oseb, ki tvegano pijejo. Prav tako pa nam škripajo stvari na področju in izvedbi zakonodaje pri vožnji pod vplivom alkohola – govorimo o pridržanju, vračilu vozniških, dejstvu, da alkohol še vedno ni primarni vzrok prometnih nesreč, …« Dodaja pa, da upamo, da bo »današnje osvetljevanje širšega problema zakoreninjenosti alkohola v družbi spodbudilo širšo razpravo, ki bo prinesla učinkovite ukrepe. Zato je ključno povezovanje vseh vključenih – nevladnikov, države in gospodarstva. Kljub temu da določene skupine – v našem primeru mladi – resnično delajo velike korake naprej in za njih vožnja pod vplivom alkohola sploh ni sporna, pa je ta še vedno velik problem med starejšimi vozniki. Pri teh je kar normalno, da se po popitem kozarcu, dveh, treh in celo večih še vedno usedejo za volan in odpeljejo do doma. Vse to s Heroji spreminjamo. A najbolj med mladimi, saj so tisti, v katere je vredno vlagati.«
Mednarodno nagrajena iniciativa Heroji furajo v pižamah, ki jo poleg Ministrstva za zdravje podpirata tudi Javni agenciji RS za varnost prometa in Urad RS za mladino, je od svojih začetkov v letu 2017 celostni model preventivnega dela z mladimi, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi vključila občine iz vseh slovenskih regij. 23. nosilnim občinam so se pridružile okoliške občine, iz katerih mladi gravitirajo v šole, na aktivnosti ipd. v nosilne občine. Celostni model poleg posvetov obsega fokusne skupine, delavnice za mlade, predavanja o alkoholu in konoplji za starše, predavanja za strokovno javnost o dobrih preventivnih praksah ter aktivnosti zabavah oz. dogodkih. Ker večji problem predstavlja podeželje, se po iniciativa po večini izvaja predvsem tam, kjer je dostopnost do alkohola in posledično pitja alkohola velika, vožnje pod vplivom alkohola zaradi večjih razdalj pa so verjetnejše, posledice tudi velike. V iniciativi verjamejo, da bo+ in posledično v prometu resnično prišla Slovencem do živega.
