Ta teden smo na Mreži MaMa zaključili z drugim delom I. Kluba MaMa v letu 2021, ki je potekal v petek, 26. marca, na spletni platformi Zoom.
V okviru tokratnega programa je potekal tudi prvi redni Zbor Kluba MaMa v letošnjem letu, na katerem se je zbralo 29 vodij in direktorjev mladinskih centrov ter mladinskih delavcev. Na tokratnem Zboru smo članice seznanili z vsebinskim in finančnim poročilom za leto 2021. Ekipa Mreže MaMa je predstavila delovanje v lanskem letu, ki ga je v veliki meri zaznamovala epidemija koronavirusa. Kljub temu smo skozi različne projektne in redne aktivnosti naslavljali tri vsebinske stebre Mreže MaMa: (1) razvoj mladinskega dela, (2) zastopanje dialog in participacija in (3) informiranje, prepoznavnost in vidnost v javnosti. V lanskem letu smo veliko delali tudi na področju zagovorništva, med drugim smo preko rednih posvetov z mladinskimi centri oblikovali skupni dokument, ki naslavlja vodenje in upravljanje mladinskih centrov v času epidemije. Lansko leto smo uspešno zaključili z nekaterimi projekti strateškega partnerstva in mladinskega dialoga. Članicam smo predstavili tudi letni delovni načrt za leto 2021, ki je prav tako zasnovan na podlagi treh ključnih stebrov. Vsak steber ima svoja podpoglavja, pri čemer gre za izvajanje različnih projektov z izvajanjem osnovnega poslanstva Mreže MaMa. V teku imamo projekte strateškega partnerstva, mladinskega dialoga, konec marca zaključujemo s projektom EUYOU, vzporedno teče implementacija Logbooka v mladinske centre in občine in urednikovanje portala mlad.si. Uspešni smo bili tudi pri prijavi na razpise in sicer letos začenjamo z izvajanjem dveh novih projektov: Mladinski centri za duševno zdravje mladih in rEUral Europe, v katerem bomo mlade ozaveščali o strukturi institucij Evropske unije. Tudi v prihodnje bomo zasledovali nove razpise in iskali nove priložnosti, ki krepijo našo organizacijo.
V drugem delu je potekala delavnica o na temo prihodnosti mladinskih centrov in Mreže MaMa. V uvodu je bilo predstavljenih nekaj dokumentov evropske in nacionalne razsežnosti. Ključne dokumente za razvoj in delovanje organizacij v mladinskem sektorju lahko mladinski delavci, vodje in direktorji mladinskih centrov uporabljajo pri svojem delu, še posebej pri pripravi strateških in drugih dokumentov mladinskih centrov ter pri prijavi projektov na razpise.
“Resolucija o evropski strategiji za mlade 2019-2027 se osredotoča na angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih. Mladi naj bodo “arhitekti” svojega življenja, pri tem pa morajo mladinski centri zagotavljati vire za podporo mladih v tem procesu. Strategija izpostavlja izboljšanje odločevalskih procesov in politik ter prispevek mladinskega dela k zmanjševanju revščine in diskriminacije mladih.” je izpostavila direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik, ki je v nadaljevanju predstavila tudi Evropske cilje mladih. Cilji mladih, ki jih zasledujemo skozi mladinski dialog, so rezultat 6. kroga strukturiranega dialoga z mladimi, ki je potekal pod naslovom “Mladi v Evropi: kako naprej?”. Cilji so nastali v sodelovanju z mladimi, nosilci odločanja, raziskovalci in drugimi deležniki. Pri tem je pomembno, da bomo v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU v mladinskem sektorju zasledovali 9. cilj: prostor in participacija za vse.
Pomemben dokument v mladinskem sektorju je tudi Evropska listina o lokalnem mladinskem delu, pri kateri je v ospredju ustvarjanje prostorov za mlade. Mladinsko delo definira kot proces učenja, ne le za mlade, ampak družbo kot celoto. Namen listine je krepitev in spodbujanje lokalnega mladinskega dela, ki mora temeljiti na razvoju kakovosti, smernicah in temeljnih načelih in vrednotah mladinskega dela. Najnovejši dokument v sektorju je Zaključna deklaracija 3. evropske konvencije o mladinskem delu z naslovom “Smerokazi za prihodnost”, nastala v okviru bonskega procesa. Ta razvija izkustveno skupnost mladinskega dela, ki mora biti vključujoča, standardizirana in zajemati vse vrste mladinskega dela, ne glede na način in obliko. Temelji na tem, da se ohranjajo dobre strukture in dobre prakse in da stremijo k razvoju mladinskega dela. Tudi Mreža MaMa je članica nacionalne delovne skupine za uresničevanje bonskega procesa, pri čemer sta bili kot nacionalni prioriteti postavljeni povečanje prepoznavnosti mladinskega dela in zagotavljanje kakovosti.
V nadaljevanju je sledilo delo po skupinah, kjer so predstavniki mladinskih centrov diskutirali o prihodnosti mladinskih centrov in njihovi vlogi v okviru Mreže MaMa. Mladinske centre vidijo v podobni vlogi tudi v prihodnje, pri čemer poudarjajo digitalno razsežnost, ob čemer pa ne smemo pozabiti na dobro socializiranje mladih. Pomembno je naslavljanje celotne populacije mladih, tudi ranljivih skupin, omenjeno je bilo tudi večgeneracijsko povezovanje. Teme aktivnega državljanstva in participacije je potrebno naslavljati skozi druge aktivnosti, ki so blizu mladim, med njimi okoljevarstvo in šport. V prihodnje se bodo mladinski centri usmerjali v trajnostni razvoj in oblikovali projekte glede na potrebe mladih. S strani Mreže MaMa tudi naprej pričakujejo povezovanje, mreženje in sodelovanje, izpostavljena pa je bila tudi želja po skupnih projektih, ki bi krepili prepoznavnost mladinskega dela. Ohraniti moramo deljenje dobrih praks in se skupaj podajati v zagovorniške aktivnosti.
Ekipa Mreže MaMa se zahvaljuje vsem članicam za sodelovanje, saj Klub MaMa brez vas ne bi bil tako produktiven in prijeten.
