V petek, 17. marca 2023, smo na Fakulteti za družbene vede organizirali Nacionalno konferenc0 mladinskega dialoga, zaključni dogodek projekta Lokalne pobude za cilje mladih EU, kjer so mladi dobili priložnost, da izrazijo svoj glas za boljšo skupno prihodnost.
Na dogodku je 60 mladih najprej spoznalo, kako lahko svoje zamisli in pobude uresničijo v svojem lokalnem okolju. Mladi iz Pirana, Celja, Maribora, Ravn na Koroškem, Brežic in Hrastnika so namreč skupaj z mladinskimi centri, v okviru projekta Lokalne pobude za cilje mladih EU, uresničili svoje pobude za boljšo prihodnost in stanje mladih v svojem okolju in jih na dogodku tudi predstavili.
»Upam, da se glas mladih ni slišal samo v letu 2022, temveč da se glas sliši tudi letos in v prihodnje.«
V svojem pozdravnem nagovoru je mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa, izpostavila temeljni pomen dogodka, ki je obenem praznovanje uspešnega projekta, sodelovanja s številnimi mladinskimi centri ter zaokrožen pregled pobud, ki so jih v okviru projekta izpostavili mladi. Mag. Hostnik je tako zbranim še posebej poudarila, kako ključno je, da mladi izražajo pobude odločevalcem, ki so navsezadnje tisti, ki odločajo o njihovih življenjih.
Ob tem je direktorica Mreže MaMa izrazila upanje, da zaključek tega, pa tudi številnih drugih projektov, prinaša predvsem slišanost mladih. »Upam, da se glas mladih ni slišal samo v letu 2022, temveč da se glas sliši tudi letos in v prihodnje,« je sklenila.
»Na nek način ste ‘blagoslovljeni’, da ste lahko del tega«
Prof. dr. Tomaž Deželan se je s preletom neobičajnih dejanj, ki so sprožila pomembne spremembe, usmeril v predstavitev alternativnih oblik vplivanja mladih na skupne zadeve, pri čemer je izpostavil, da je lahko tudi viralen posnetek svojevrstno politično dejanje z neposrednimi posledicami.
Dr. Deželan je poudaril, da nam prav participacija omogoča »lastništvo nad skupnimi odločitvami,«, pri tem pa je predstavil, kako državljani ali mladi po svetu vplivajo na odločitve vodilnih: spoznali smo državljanske opazovalnice, državljanske ankete, dialoge z državljani …
»Na nek način ste ‘blagoslovljeni’, da ste lahko del tega,« je svojo predstavitev zaokrožil prof. dr. Tomaž Deželan in s tem še dodatno podčrtal pomen Nacionalne konference mladinskega dialoga.
Kaj vse so v okviru projekta predlagali in izvedli mladi?
Participacijo mladih so neposredno ilustrirale jedrnate predstavitve mladih z različnih delov Slovenije, ki so med drugim vključevale pobude odločevalcem po ustvarjanju kakovostnih zaposlitev s pomočjo organizirane prakse in študentskih del, ki bi jih ponujala lokalna podjetja; pobud za ustrezno nazivanje mentalnega zdravja; pobud za izboljšan javni prevoz tako po Sloveniji kot v posameznih lokalnih okolij, pobude za trajnostno, zeleno Evropo, Slovenijo ter lokalna okolja; pobude za vključujoče prostore, prostore, namenjene LGBTQIA+ posameznikom_cam …
Spoznali smo številne zanimive izvedene dogodke in akcije v okviru pobud kot so mavrična intervencija v Mariboru, zelena stena v Hrastniku, karierni sejem in poklicno-študijski razgovori v Brežicah, ozelenitev mladinskega centra v Celju, številni zabavni in izobraževalni dogodki v okviru Dneva mladosti 2022 v Piranu, dialog z odločevalci v Ravnah na Koroškem …
Finale konference: dialog z direktorico Urada RS za mladino
Sledil je dialog z mag. Tino Kosi, v.d. direktorice Urada RS za mladino. Urad je namreč glavni koordinator Resolucije Nacionalnega programa za mladino 2023 – 2031 in trenutno pripravlja ukrepe, ki so bili s strani mladih predlagani v evropskem letu mladih.
Še pred začetkom dialoga je zbrane nagovorila predsednica Mladinskega sveta Slovenije, Eva Kotnik, ki je najprej izrazila navdušenje nad pestrim naborom pobud mladih, pri tem pa je povedala, da njena aktivna participacija v mladinskem sektorju, ki jo je privedla do mesta predsednice Mladinskega sveta Slovenije, izvira prav iz mladinskega dialoga, v katerega se je z zanimanjem vključila v preteklih letih.
V sklepnih besedah je Eva Kotnik izrazila svojo hvaležnost do vseh, vključenih v mladinski dialog, pri čemer je povedala, da se zaveda teže dialoga, ob tem pa je dejala: »Ste prvi korak k temu, da dosežemo spremembe v družbi, da sooblikujemo družbo, kot si jo želimo.«
Mag. Tina Kosi je nato mikrofon predala polni dvorani mladih, prisluhnila njihovim vprašanjem in kritičnim uvidom področja mladinskega sektorja ter nanje poskusila odgovoriti.
Kako spodbuditi participacijo mladih? Kakšni so načrti za mlade, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov, med katerimi se pogosto znajde predvsem duševno zdravje, izstopijo iz sistema formalnega izobraževanja? Kako zagotoviti stalnejše financiranje mladinskih centrov? Kako ustrezno zaobjeti duševno zdravje? Kakšni so načrti Urada RS za mladino na področju prvih zaposlitev mladih? Kako lahko Urad RS za mladino pomaga na področju stanovanjske problematike?
Vse to so bila le nekatera od številnih vprašanj, ki so jih postavili udeleženci dialoga z mag. Tino Kosi, velja pa izpostaviti, da je v.d. direktorice Urada RS za mladino odgovorila na prav vsa, sodelujočim pa je položila na srce, da se lahko s svojimi konkretnimi vprašanji in pobudami tudi sicer vselej obrnejo na Urad RS za mladino.
V.d. direktorice Urada RS za mladino, mag. Tina Kosi, je poudarila, da si v svoji vlogi prizadeva predvsem za aktivno sodelovanje z vsemi deležniki – tako priložnost za spodbujanje participacije mladih, tudi tistih, ki v mladinskem sektorju trenutno (še) niso aktivni, vidi predvsem v aktivnem sodelovanju s srednjimi šolami, v prihodnje pa med drugim načrtuje sestanek z ravnatelji srednjih šol v Sloveniji ter predlog povezave na portal mlad.si, ki bi bil mladim na voljo na spletnih straneh njihovih srednjih šol.
Mladinsko delo, zaposlovanje, duševno zdravje …
V odgovoru na vprašanje, vezano s področje ureditve prvih zaposlitev mladih, je mag. Tina Kosi izpostavila, da bo Urad RS za mladino v prihodnje mladim na tem področju v bližnji prihodnosti omogočil številne dejavnosti in možnosti, financirane s pomočjo kohezijskih sredstev, ki bodo med drugim vključevale izobraževanje mladih o njihovih pravicah na področju zaposlovanje, odprt pa bo tudi razpis na temo kompetenc.
Kako zagotoviti stalno, varno financiranje mladinskih centrov, so se spraševali številni udeleženci, pri čemer je mag. Kosi povedala, da Urad RS za mladino redno objavlja razpise in razdeljuje sredstva, ključen deležnik pri tem vprašanju pa so predvsem lokalne skupnosti, ki jih je nujno seznaniti s pomenom mladinskega dela ter jim ponazoriti, zakaj je temeljno zagotoviti varne in ustrezno opremljene mladinske prostore. Pri tem je izredno pomemben tudi Bonski proces, v katerem aktivno sodeluje prav mag. Kosi, slednji pa bo poskrbel za dvig kvalitete in prepoznavnosti mladinskega dela.
Dobršen del dialoga je bil posvečen tudi izredno pomembnemu področju – področju duševnega zdravja. Pri tem je mag. Tina Kosi izpostavila pomen pravočasnega iskanja pomoči pri ustreznih strokovnjakih, udeleženci pa so izvedeli tudi, da se trenutno izvaja poseben pilotni projekt, kjer se v okviru rednih sistematskih pregledov opravlja tudi analiza duševnega zdravja.
Sklepne misli
Sledilo je slovo in obljuba na aktivno sodelovanje – ne le sodelovanje, ampak predvsem slišanost mladih -v prihodnje: »Bodite aktivni, socializirajte se, druženje je ključno,« je v sklepnih besedah podčrtala mag. Tina Kosi in zaključila: »Upam, da bomo korak po korak naredili vse optimalno za naš mladinski sektor.«
Projekt Lokalne pobude za cilje mladih EU je financiran s strani programa Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota in poteka v sklopu ukrepa Aktivnosti udejstvovanja mladih.
