Na kakšen način kakavostne zaposlitve vplivajo na trajnost? Kaj lahko vsak izmed nas v svojem lokalnem okolju naredi za boljši jutri? Katere dejavnosti so trajnostne, polepšujejo naše okolje in izboljšujejo stanje narave?
To so se mladi v okviru Erasmus+ projekta Katalizatorji trajnostnih sprememb spraševali več mesecev. Na podlagi svojih idej so v mladinskih centrih s pomočjo mladinskih delavec po vseh Sloveniji razvili svoje projekte, ki trajnostno spreminjajo družbo. Sooblikovali so tudi Zeleni manifest.
Včeraj, 8. maja, je na ljubljanski fakulteti za družbene vede potekala nacionalna konferenca mladinskega dialoga, kjer so imeli mladi “katalizatorji” možnost svoje ideje predstaviti javnosti, z odločevalci s področnih ministrstev pa se pogovoriti o trajnostnih spremembah. Omenjeni dialog je organizirala Mreža MaMa, ki združuje 56 mladinskih centrov v Sloveniji.
Svoje pobude, ki so jih uresničili v svojem lokalnem okolju so predstavili mladi iz Kamnika, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Velenja, Sežane in Radovljice.
Med drugim so predstavili:
Zaposlitveno magijo: Mladi čarovniki poklicev (projekt Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik, ki nagovarja kakovostne zaposlitev mladih)
Urbano gobarjenje (projekt Mladinskega centra Dravinjske doline, ki nagovarja prehranske izzive)
Z druge roke (projekt Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec, s katerim so mladi v lokalnem okolju omogočili izmenjevalnico rabljenih oblačil)
Več zelenja, manj betona (mladi iz Mladinskega kulturnega centra eMCe Plac Velenje so zasadili okolico EMCE placa)
Prostor za srečevanje, izmenjavanje idej in ustvarjanje (Mladinski center Podlaga Sežana razvija omenjeni prostor za mlade)
Podhod (mladi iz Mladinskega centra KamRa Radovljica so z lokalno skupnostjo polepšali podhod, in sicer z grafiti in mozaiki).
Bravo, mladi! Čestitke za odlične pobude!Direktorica Mreže MaMa Maja Hostnik je v nagovoru izpostavila, da so bile pobude v celoti mladinske in da je cilj Mreže MaMa, da s tovrstnimi projekti lokalne pobude preidejo na nacionalno raven, kjer jih lahko slišijo in upoštevajo tudi odločevalci. »Vse spremembe se začnejo z majhnimi koraki, ki vodijo do velikih sprememb,« je dejala in dodala, da je za mlade ključno, da so aktivni državljani.
Pomen dialoga, ki vedno vključuje vsaj dve strani, je poudaril ambasador mladinskega dialoga pri Mladinskem svetu Slovenije Val Stankovič Pangerc. Dejal je, da je mladinski dialog vedno strukturiran in mora vključevati mlade. Če se mladi namreč ne vključijo v dialog (in aktivnosti), njihov glas ne more biti slišan in upoštevan.
Pri dialogu z mladimi so sodelovali dr. Martina Rauter z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Uroš Vajgl z ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Damjan Mašera in mag. Lidija Kramar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Dialog odločevalcev z mladimi; Foto: Mreža MaMa
Predstavniki ministrstev so najprej na kratko predstavili svoje področje dela in svoj pogled na trajnostne spremembe, na katere lahko vplivajo s svojimi odločitvami v sklopu ministrstev. Med področji, ki tudi mlade najbolj zanimajo, so izstopali lokalne prometne povezave, kakovostne zaposlitve, duševno zdravje, prostori za mlade in ohranjanje okolja.
Dialog, ki se je razvil med odločevalci in mladimi, je bil vsebinsko bogat in konkreten. Odločevalci so med drugim odgovorili na naslednja zahtevna vprašanja:
Za katere zahteve oziroma potrebe mladih (ki smo jih omenili na današnjem dogodku), mislite, da jih ne morete uresničiti v naslednjih petih letih?
Ali bi po vaši oceni univerzalni temeljni dohodek povečal potrošnjo ali trajnost?
Kje se vidi, da smo mladi proračunska prioriteta v obdobju 2024–2025?
Pomembno je, da mladi spregovorijo, da delajo majhne korake, da se zavedajo, da lahko uspejo. Ključno je, da so aktivni in da si upajo.
Včerajšnji dogodek je med drugim dokazal, da imajo mladi dobre ideje, da si jih upajo uresničiti in znajo postavljati dobra vprašanja, tudi odločevalcem.
Aplikacija MaMa
Dogodki, prijava, prevoz in rezervacije... vse na enem mestu!
“Mreža MaMa je v 15 letih svojega delovanja ustvarila podporno okolje za mladinske centre, kar nam pomaga pri doseganju skupnega cilja – razvoja samonikle mladinske kulture.”
Društvo ŠKUC,
eden od ustanoviteljev Mreže MaMa
“Neki najboljšega. Veliko smo se naučil in ta znanja že tudi uporabili.”
Sebastjan
“Full vesela sem delovnih zvezkov, saj tako zares lahko simultano preverjam pridobljeno novo znanje.”
Tamara
“Super fajn, vse kar je bilo! Še kdaj se priporočamo. V projektno idejo smo vključili 18 mladinskih centrov po Sloveniji”
