Vsako leto 12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih, ki so ga Združeni narodi leta 1999 razglasili z namenom, da se vsako leto razpravlja o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in opozarja na njihovo pomembno vlogo v družbi.
Letošnja osrednja tema je preoblikovanje prehranskih sistemov, pa tudi sledenje ciljem Agende 2030, kot so preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter preprečevanje globalnega segrevanja.
Mladinski svet Slovenije je v sodelovanju z Mrežo MaMa tako včeraj, 12. avgusta, pripravil novinarsko konferenco ob obeležitvi že enaindvajsetega mednarodnega dneva mladih, ki je namenjen opozarjanju na položaj, vlogo, pravice in dolžnosti mladih, pa tudi na izzive, s katerimi se soočajo mladi.
Ob tej priložnosti so izpostavili mnoge izzive, s katerimi se mladi spopadajo v zadnjih letih, predvsem v času zdravstvene krize, ki je težave mladih še poglobila.
“Epidemija je poudarila nujno potrebo po spremembah, za katere si mladi prizadevamo. Naj bo to na področju digitalizacije, podnebnih sprememb, zdravstva ali izobraževanja. Pri teh spremembah pa moramo mladi ostati polni in enakovredni partnerji,” je v svojem nagovoru izpostavila mladinska delegatka pri OZN Lucija Karnelutti in dodala, da so mladi ključni pri promociji javnega zdravja in kritičnega razumevanja informacij s ciljem izpodbijanja širjenja lažnih informacij po spletu in ostalih medijih, še posebej v času reševanja epidemije.
Mnoge težave in izzivi mladih pa niso le plod zdravstvene krize.
Že raziskava Mladina 2020 je pokazala, da se je duševno zdravje mladih v desetih letih drastično poslabšalo, v zadnjem letu pa je epidemija ta trend le še pospešila. Razlogov za to je mnogo. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je ob tem na konferenci opozoril na visoka pričakovanja mladih: “Delaj, študiraj, se dodatno neformalno izobražuj, bodi aktiven v organizacijah, angažiraj se v družbi in čim hitreje se osamosvoji. Ta pričakovanja, ki smo jih mladi vzeli za svoja, so zelo nerealna. Ob dodatni individualizaciji mladih nekateri zapadajo v duševne stiske, spet drugi pa so že na začetku svoje poklicne poti blizu izgorelosti.”
Ob tem se mladi soočajo tudi z nekakovostnimi zaposlitvami in nizkimi dohodki, ki le še zavirajo njihovo osamosvajanje in s tem poglabljajo njihove duševne stiske. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so povprečne mesečne bruto plače mladih nižje od povprečja. Mladi v starostni skupini 25–34 let so v letu 2019 na letni ravni v povprečju prejeli bruto plačo, ki je bila za približno dve povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji nižja, mladi v starostni skupini 15–24 let pa za približno štiri povprečne mesečne bruto plače nižjo od povprečne letne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.
Težava je tudi visoka stopnja brezposelnosti. Po izračunih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji v maju 2021 je znašala 7,7 %, od tega je bilo med mladimi aktivnimi prebivalci, starimi od 15 do 24 let, registriranih brezposelnih kar 13,8 %, k temu pa ne pripomore niti dejstvo, da je Slovenija še vedno visoko nad EU povprečjem po stopnji prekarnosti mladih.
Na konferenci so predstavniki mladih izpostavili tudi napredke, ki so se zgodili v zadjih letih. Sklicujoč se na raziskavo Mladina 2020 so poudarili, da mladi vedno bolj skrbijo za svoje fizično zdravje, se pogosto gibajo, ob tem pa se formalno in neformalno izobražujejo.
Študijsko aktivnih je kar 30% več mladih kot pred skoraj 30 leti.
Poleg formalnega izobraževanja je vedno več mladih vključenih tudi v programe neformalnega izobraževanja. K temu spodbuja tudi osrednja tema predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mladine “državljanski prostori za mlade”, katere dosje je zagotavljanje vključujočih državljanskih prostorov in s tem spodbuditi neformalno izobraževanje in participacijo mladih.
“V naših aktivnostih opažamo, da si mladi želijo več dialoga z odločevalci in si želijo biti slišani. Želijo tudi več informiranja,” je ob koncu poudarila direktorica Mreže MaMa Maja Hostnik, na MSS pa upajo, da bo predsedovanje Slovenije Svetu EU doprineslo tudi k posluhu odločevalcev za ideje mladih.
