Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih je »preoblikovanje prehranskih sistemov: inovacije mladih za zdravje ljudi in planeta«, s katero želijo Združeni narodi poudariti, da uspehi globalnih prizadevanj ne bodo doseženi brez smiselnega sodelovanja mladih in z mladimi.
Tudi v Sloveniji smo bili pred kratkim priča izjemni soudeležbi mladih pri vprašanjih o aktualnih okoljskih tematikah. Prvič v zadnjih tridesetih letih so se mladi tako množično in uspešno postavili v bran neke odločitve za javno dobro, se predstavili kot aktivni državljani in tista socialna skupina, ki ji je mar za javne zadeve in politične odločitve.
V tem duhu so tudi na Uradu RS za mladino kot predsedujoči za področje mladine v času predsedovanja Slovenije Svetu v ospredje postavili državljanske prostore za mlade, v katerih imajo mladi pravico do svobode združevanja, izražanja, mirnega zbiranja in v katerih so jim zagotovljene vse človekove pravice. Namen je jasen – omogočiti mladim večjo stopnjo soudeležbe in vključevanja v procese odločanja ter prostore, ki podpirajo aktivno državljanstvo mladih.
Na svetovni ravni se preslikavajo zelo podobni procesi za vzpostavljanje vključujočih podpornih mehanizmov, ki zagotavljajo, da si mladi še naprej krepijo skupna in individualna prizadevanja za vse teme, ki jih pestijo. Pa naj bo to njihova socialna ali ekonomska situacija, družabno življenje, zdravje ali pa skrb za obnovo planeta in zaščito življenja,. Tudi Agenda za trajnostni razvoj 2030 izpostavlja nujnost obravnave trenutno najbolj vročih tem za mlade vključno z zmanjšanjem revščine, socialne vključenosti, skrbi za zdravje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti ter blažitve podnebnih sprememb.
Med vprašanja in prednostne naloge, ki jih je treba v letu 2021 in v zvezi z mladimi še posebej izpostavili, pa je vsekakor vpliv pandemije COVID-19 na mlado populacijo, zlasti v povezavi z njenim vplivom na zdravje in socialni položaj mladih. V Sloveniji so se že v prvih mesecih epidemije mladi, še posebej pa predstavniki mladinskih organizacij izkazali kot vzorni posamezniki in skupine. Z najrazličnejšimi praksami, ki so bile za vse nove in prvič, so pomagali povsod, kjer so lahko. Prav tako pa so se vzpostavile številne nove oblike digitalnega mladinskega dela in pomoči mladim preko interneta, ki je rešil marsikatero težavno situacijo mladostnikov.
Mladi so v času epidemije pokazali in dokazali, da so aktivni državljani, ki se odzivajo, sodelujejo in celo odločajo. “Veseli me, da so tudi prizadevanja Urada RS za mladino po vseh teh letih dobila priložnost, da v praksi dokažejo, da so mladi danes pomemben del družbe na vseh nivojih odločanja,” je ob mednarodnem dnevu mladih dejala direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores.
