Na Mreži MaMa smo združili moči z Mladimi Zmaji in pripravili spletno usposabljanje z naslovom Duševno zdravje mladih in krizne intervence mladinskih delavcev, ki je potekalo v dveh delih na spletni platformi ZOOM. Usposabljanje sta vodila Matic Munc, koordinator četrtnega mladinskega centra Mladi zmaji Črnuče in Jerneja Munc, psihosocialna svetovalka na Mladih zmajih.
Duševno zdravje je tematika, ki ji moramo v mladinskih centrih, kot pomembnem neformalnem in varnem prostoru za mlade, zaradi trenutne situacije, ki je v naša življenja prinesla veliko sprememb, nameniti še posebno pozornost. Ta poseben čas sprememb postavlja mlade pred nove izzive, ki tako ali drugače povečujejo njihovo ranljivost ter poglabljajo duševno stiske.
Prvi del usposabljanja je bil namenjen prepoznavanju in opažanju duševne stiske mladega. Udeleženci so vmes lahko postavljali različna vprašanja, vezana na osebne primere, s katerimi so se srečali pri svojem delu. Matic Munc je v uvodu predstavil shemo, ki je pomembna za začetno razumevanje duševne stiske. Ta je sestavljena iz treh delov in sicer preteklost, sedanjost in prihodnost. Razložil je prve korake lažjega razumevanja duševne stistke mladega, ki se obrne k mladinskemu delavcu po pomoč. Poudaril je, da mora mladinski delavec najprej raziskati oškodovančevo preteklost, izvedeti kje vidi rešitev ali izhod iz problema, da se lahko v sedanjosti pogovori z njim. “Pogovor je še vedno najbolj univerzalno orodje pri pomoči in ustreznem posredovanju.” je poudaril. V nadaljevanju sta Jerneja in Matic Munc pojasnjevala rizično vedenje mladih na konkretnih primerih. Razložila sta, da večina stisk izhaja iz vpliva okolja v katerem se mlad človek nahaja, vse od družine do različnih vrstniških skupin. Ena izmed najbolj pogostih je travma, ki jo delimo na enkratne travmatske dogodke in na travmatske situacije. Doživljanje travme je izjemno subjetivno in je na nivoju posameznika dojeto zelo močno, zato je travma prevladujoči faktor za negativne izhode pri rizičnem vedenju.
Pomemben del je bila predstavitev treh pomembnih orodij, ki sta jih Munčeva predstavila na konkretnih primerih duševnega zdravja mladih:
- Pomembnost iskrenega, subtilnega, zaupanja vrednega pogovora.
- Pomembnost spremljanja spremembe vedenja.
- Pomemnost poznavanja objektivnih okoliščin.
“Kot mladinski delavec moraš pristopiti do mladega v dani situaciji mirno, razumevajoče, samozavestno, predvsem pa brez strahu pred pomočjo, kar seveda ni lahko. Poznati moraš svojo mejo, kje imaš omejitev. Najbolj pomemno pa je, da v situaciji nisi sam. To so stvari, ki zahtevajo intervizijski pogovor in kjer potrebuješ širšo mrežo ljudi v mladinskem centru in ustanovah izven njega.” obrazloži Matic Munc.
Po kratki pavzi je sledila predstavitev protokola za obravnavo kriznih intervencij, ki so ga na Mladih zmajih oblikovali v okviru projekta MoPS. Predstavila sta navedene situacije v protokolu, ki zahtevajo obravnavo, kako reagirati oziroma se odzivati. Razložila sta razliko med urgentnim posredovanjem na licu mesta in neurgentnim posredovanjem. Protokoli pa se lahko razlikujejo od potreb mladinskih centrov.
V zaključnem delu sta Matic in Jerneja Munc udeležencem podala domačo nalogo, ki zajema, da vsak posameznik napiše protokol za svoj mladinski center na razumljiv, uporaben in enostaven način.
Osrednja tema drugega dela usposabljanja je bila predstavitev protokolov za obravnavo kriznih intervenc, glede na specifično situacijo organizacij in lokalnih okolij iz katerih udeleženci prihajajo.
Po uvodnem pozdravu je sledila razdelitev v skupine, kjer so udeleženci v intimnejšem vzdušju obravnavali pripravljene protokole. Med seboj so delili primere dobrih praks, izkušnje, metode dela, opozorila. Na nejasnosti pa sta odgovarjala Jerneja in Matic Munc. Po skupinah so se odvijali navdihujoči dialogi.
Glede na potrebe udeležencev je Jerneja poudarila, da je pomembno prepoznavanje ter vključevanje drugih organizacij, s katerimi bi lahko v lokalnem okolju širše sodelovali v skupno dobro za pomoč mlademu. “Pri pomoči mladih v duševni stiski je pomembno, da imate postavljeno mrežo ljudi oz. institucij, s katerimi lahko dobro sodelujete, kot na primer Center za socialno delo ali Policija. “Če boste imeli odprt, prijazen odnos, se vam bodo vrata v lokalnem okolju odpirala in sodelovanje bo steklo z lahkoto.” je še dodala.
Maruša Marn, mladinska delavka in ena od udeleženk je o usposabljanju povedala: “Odlično poučno usposabljanje z veliko svežimi idejami, ki jih lahko uporabim. Na primer, pred tem nisem niti pomislila, da bi lahko vključila policijo in ustvarila dober odnos le s povabilom na neformalno kavo v našo organizacijo.”
“Pomemben je zaupen odnos, ki ga seveda ne smemo zlorabiti. Z drobnimi informacijami lahko kvalitetneje in uspešnejše opravljamo naše delo, torej nudimo pomoč ali zgolj uteho mlademu, ki to potrebuje. Ključen je dober odnos med institucijami.” je v zaključku dodal Matic Munc in se zahvalil vsem prisotnim za odlično vzdušje in aktivno sodelovanje med usposabljanjem.
