V okviru projekta MLADIM poteka izobraževanje s področja krepljenje socialnih veščin mladih, ki so namenjene predvsem razvijanju pozitivne (telesne) samopodobe, kot pomembnega elementa osebnega samovrednotenja in posledično komuniciranja z okolico. Mlade spodbujamo, da ozavestijo, prepoznajo in razvijejo boljšo (telesno) samopodobo, ki bo imela pozitivne učinke tudi na njihovo iskanje zaposlitvenih možnosti in priložnosti. Usposabljanje je tokrat potekalo v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec, namenjeno pa je bilo mladim brezposelnim, ki svoje priložnosti šele iščejo na trgu dela.
V okviru enodnevne delavnice smo iskali odgovor na vprašanja:
- Kaj je telesna samopodoba?
- Zakaj je pomembno, da se v svoji koži (telesu) počutimo dobro iz zadovoljno?
- Zakaj diete ne delujejo?
- O negativnem vplivu medijev in lepotne industrije na našo samozavest in samopodobo?
- Kaj je kompleks »čarobnega« ogledala?
- Kaj je zdrava skrb za telo?
Pri tem smo zasledovali naslednje cilje:
- Razviti kritičen odnos do medijsko vsiljenih nerealnih in nezdravih lepotnih idealov (prepoznati pasti).
- Izboljšati in utrditi pozitivno telesno samopodobo (spremeniti pogled).
- Dvigovati zavest o edinstvenosti, neponovljivosti in originalnosti slehernega posameznika (vzdrževati odnos s samim seboj).
- Ozavestiti razliko med zdravo skrbjo za telo in vitalnost ter obsedenostjo s telesnim videzom.
Metode dela so vključevale interaktivno seznanjanje s tematiko (spoznavanje pričevanj mladih/deljenje izkušenj/analiza različnih strokovnih in medijskih vsebin), delo v skupinah, metode neformalnega učenja (vzpodbujanje participativnosti in samoiniciativnosti udeležencev, izkustveno učenje), izdelava produktov (plakati, afirmacijske kartice, vision board z jasnimi cilji), uporaba metode “Comfort Zone Crusher”.
Dr. Lucija Čevnik, izvajalka delavnice: »Udeleženci delavnice so bili mladi z lokalnega PUM-a, ki so izkazali izredno motiviranost in aktivno participacijo pri obravnavi teme. Vsi udeleženci so sodili v ciljno skupino, kateri je projekt prvenstveno namenjen (mladi med 15. in 29. letom, ki šele vstopajo na trg delovne sile). S sodelovanjem na delavnici smo skupaj z mladimi razvijali socialne veščine za izboljšanje telesne samopodobe in se urili v metodah, ki omogočajo dvig lastne samovrednosti. Glede na evalvacijo, so bili udeleženci zadovoljni in opolnomočeni z novimi vsebinami in orodji za krepljenje lastne samopodobe, ki je tudi eden od pomembnih elementov samozavestnega vstopa na trg delovne sile«.
Klemen, udeleženec: »Predavanje je bilo zelo zanimivo. Izvedel sem precej novega, sploh pa mi je bilo zanimivo spoznanje, kako dejansko nastajajo medijske podobe, ki jih mi potem razumemo pod »idealno telo«. Spoznal sem tudi nekaj novih načinov, kako si pomagati pri grajenju samozavestnejšega nastop. Upam, da uspem kaj od vsega novega, kar smo spoznali v okviru delavnic, uporabiti tudi v praksi, ko bom na primer iskal službo ali imel razgovor za delo.«
Glavna namena projekta MLADIM sta okrepitev mladinskega sektorja in nudenje zaposlitve brezposelnim mladim. Po končanem projektu bodo vključeni mladinski centri zaposlili 32 na novo usposobljenih mladinskih delavcev/informatorjev, prav tako pa bodo aktualni mladinski delavci pridobili nove kompetence ter orodja za delo z mladim.
NE POZABI – Projekt MLADIM ponuja kar 10 različnih tematskih modulov, v okviru katerih Mreža MaMa organizira številne delavnice oziroma usposabljanja, za vsak modul pa je izdelan tudi pripadajoč delovni zvezek. Tematski moduli: osnove mladinskega dela, vrednotenje mladinskega dela, evalvacija mladinskega dela, projektni menedžment, mednarodno mladinsko delo, odnosi z javnostmi in komuniciranje, medvrstniško informiranje mladih, mladinski delavec kot mentor in inštruktor, vzgoja za državljanstvo in socialno vključevanje ter socialne veščine med.
Mreža MaMa je leta 2016 s projektom MLADIM uspešno kandidirala na javnem razpisu za »Spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposljivost 2016-2018,« ki ga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, in ki je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada.
