Konferenca Vloga mladinskih organizacij pri preprečevanju zasvojenosti mladih
7. april je svetovni dan zdravja in prav je, da se začne v kontekst zdravja postavljati tudi mladinske organizacije. Nekatere med njimi že imajo dolgo prakso delovanja na tem področju, druge temu ne pripisujejo velikega pomena. Pomembno je, ker mladinske organizacije vzgajajo mlade, da začnejo področju zdravja posvečati več pozornosti. S tem namenom je 8.4.2014 v M hotelu v Ljubljani potekalo strokovno srečanje v organizaciji Preventivne platforme in Mreže NVO mladinskega dela s podporo Mreže MaMa, Mladinskega sveta Slovenije in mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Srečanja so se udeležili mladinski delavci in voditelji ter člani mladinskih organizacij, ki delujejo ali pa bi radi začeli delovati na področju preventivne rabe alkohola, tobaka in prepovedanih drog med mladostniki.
Posvet je organizirala Daša Kokole, sodelavka mladinske zveze Brez izgovora Slovenije, ki je v uvodu izpostavila, da mladinske organizacije posvečajo premalo pozornosti problematiki rabe substanc in zasvojenosti pri mladih. Mladinske organizacije bi po njenem mnenju morale igrati večjo vlogo pri vzpostavljanju kritične miselnosti in oblikovanju stališč ter pri oblikovanju ozaveščanja na področju zdravega življenjskega sloga med mladimi.
Uroš Skrinar, direktor Mreže MaMa je izpostavil pomembnost povečanja kompetenc pri mladinskih delavcih za delo z mladimi na področju zasvojenosti in uporabe substanc ter poudaril okrepitev in povezovanje mreže mladinskih centrov in organizacij mladinskega dela na področju javnega zdravja na lokalni in nacionalni ravni.
V prvem sklopu posveta so spregovorile 4 sodelavke Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Maja Zorko, dr. Helena Koprivnikar ter Andreja Drev in dr. Ines Kvaternik na tematiko zakaj je raba substanc pri mladih problem. Izpostavile so predvsem lahek in cenovno ugoden dostop do alkohola, tobačnih izdelkov in prepovedanih drog.
Vse so izpostavile pomembnost preventive in ozaveščanja mladih o škodljivih posledicah ter izobrazbe o alternativnih načinih za zadovoljitev potreb mladih. Rešitev naj bi bila v programih, ki bodo temeljili na razumevanju kulture mladih in bodo usmerjeni v konkretne dogodke in ciljne skupine, programih, ki bodo omogočali takojšen odziv in bodo temeljili na načelu, da je učenje lahko tudi zabavno.
Drugi del posveta je bil posvečen načinom preventive, kjer je Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora predstavil načine preventive, s katerimi lahko mladinske organizacije pripomorejo k zmanjšanju zasvojenosti med mladimi. Kot ključno izpostavlja organizacije in vzpostavitev skupnih akcij in pobud, sodelovanje v vseh politikah javnega zdravje, uvajanju učinkovitih programov, stremeti k temu, da mladinske organizacije zagotavljajo zdravo okolje za mlade in ozaveščanje mladih o zdravem načinu življenja. Daša Kokole je nadaljevala z izsledki študije primera o Odnosu slovenskih mladinskih in študentskih organizacij do alkohola (2009/2010), ki kažejo na to, da ima veliko članov organizacij do uporabe alkohola nevtralen odnos – njegove uporabe ne spodbujajo in ne preprečujejo, pri čemer imajo študentske organizacije do uporabe alkohola bolj pozitiven odnos (sofinancerji zabav so pogosto proizvajalci alkoholnih pijač), alkohol pa uporabljajo tudi pri zbliževanju članov organizacije.
Posvet se je končal z orisom problematike zasvojenosti z alkoholom pri mladih dr. Zdenke Čebašek Travnik. Izpostavila je dva vidika in sicer vidik družine in vidik posameznika. Družina je s svojimi vzorci in prepričanji najmočnejši dejavnik preventive. Dr. Čebašek Travnikova je izpostavila svoj boj, da se uvedejo programi, ki bi bili namenjeni izključno zdravljenju mladoletnih zasvojencev z alkoholom, saj tovrstni programi še vedno ne obstajajo, so pa nujno potrebni.
Na koncu so mladinski delavci, mladinski voditelji in predstavniki mladinskih centrov sklenili posvet z obljubo, da bodo vsak po svojih močeh poskušali delati več na preventivi in ozaveščanju mladih o posledicah škodljivih substanc in delovali bolj povezano ter si med seboj izmenjavali dobre prakse na tem področju.
