Avstrijski pristop k oblikovanju NPK mladinska delavka / mladinski delavec
V četrtek, 18.6.2015, je v prostorih Mladinskega sveta Slovenije potekala 3. razširjena seja Strokovne skupine za svetovanje pri določanju standardov za vzpostavitev nacionalne poklicne kvalifikacije mladinska delavka / mladinski delavec. Nacionalno strokovno komisijo vodita Borut Cink (Mladinski svet Slovenije) in Matej Cepin (pobuda Mladinski delavec), ostali člani skupine pa prihajajo iz nacionalnih mladinskih organizacij Zveze tabornikov Slovenije, Skavtske organizacije, Mladi plus, Brez izgovora Slovenija, Mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije in Nefiks. Mandat strokovne skupine pa bo potekal do zaključka predloga NPK mladinski delavec.
Glavni namen teh srečanj je svetovanje komisiji, ki bo na Centru za poklicno izobraževanje razvijala nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) mladinska delavka / mladinski delavec, in v ta proces vključiti tudi mladinske delavce in delavke, ki delujejo na tem področju, in najbolje poznajo potrebe in okoliščine v praksi. NPK mladinska delavka/mladinski delavec predstavlja priložnost za razvoj kakovosti, za krepitev sektorja in družbenega priznavanja tega, kar se dogaja v njem.
Na prvem srečanju se je skupina seznanila s procesom pridobivanja NPK o poklicih, na drugem je bila oblikovana skupna vizija, na tretji pa je med drugim gostovala predstavnica avstrijskega Mladinskega sveta AufZAQ Hannah Erjavec, ki je predstavila avstrijski pristop k oblikovanju NPK mladinska delavka / mladinski delavec. Povedala je, da se tudi v Avstriji ukvarjajo s podobnim procesom, vendar so se za razliko od slovenskega pristopa, odločili za participatoren pristop »od spodaj navzgor«, s čimer želijo v razvoj kompetenčnega modela vključiti čim večje število deležnikov iz mladinskega sektorja ter tako oblikovati povezavo med mladinskimi delavci in NPK. Trenutno skozi vprašalnike in preko delavnic pridobivajo informacije, na podlagi katerih bodo gradili kompetenčni model. Zakonodaja o NPK mladinska delavka / mladinski delavec naj bi v Avstriji stopila v veljavo konec leta 2016, pri tem pa jih čakajo tudi številni izzivi. Prednost dajejo oblikovanju enega samega kompetenčnega modela, ki bi vključeval prostovoljsko in mladinsko delo, vendar dobo v primeru, da se na terenu pokažejo potrebe po oblikovanju dveh ločenih, to tudi upoštevali. Predstavila je še priložnosti in tveganja in priporočila.
Predstavnica Centra za poklicno izobraževanje ga. Urška Marentič je ob koncu predstavitve avstrijskega procesa orisala nekaj vzporednic z njim in poudarila, da imamo v Sloveniji vseeno svoj sistem in že formiran NPK. V trenutni fazi je potrebno še natančno določiti kompetence, pri tem pa priporoča uporabo evropskih standardov.
NPK mladinski delavec bo prav gotovo pripomogla k krepitvi sektorja, prepoznavnosti mladinskega dela in kvaliteti ter tako prinesla dodano vrednost mladinskemu delu, zato je pomembno, da je oblikovan v sodelovanju čim večjega števila deležnikov mladinskega sektorja.
