Tokrat objavljamo prispevek, ki ga je napisal Mitja Adamlje iz naše članice iz Mladinskega centra Trbovlje. O strpnosti in nestrpnosti, o koristih onega ali tega ter o aktivnostih prostovoljcev na temo strpnosti.
“Strpnost” je eno izmed strateških področji delovanja Mladinskega centra Trbovlje. Zato že nekaj let, še posebej pa v zadnjem času, napenjamo moči, da bi vrednost te “enote” karseda povečali v okolju kjer delujemo. Odgovor na vprašanje zakaj temu področju namenjamo takšno pozornost je povsem preprost. Spomnite se dogodkov zadnje begunske krize, vzemite v obzir število brezposelnih, negativna gospodarska predvidevanja ter odsotnost ustreznih državnih ukrepov za naše okolje in dodatna pojasnila ne bodo več potrebna.
Koristnost “strpnega” okolja bi lahko primerjali z dobro energetsko izolirano stavbo. V obeh primerih je manj nepotrebnih izgub, zmanjšujejo se družbeni stroški, energija se usmerja v tisto kar je potrebno za življenje in razvoj. In to je seveda cilj naših prizadevanj.
Povsem drugo vprašanje pa je vprašanje tehnologije. Če pri izolaciji stavbe vemo da je ta odvisna od kakovosti in volumna izolirnega materiala je »proizvodnja« strpnosti kot ključnega veziva družbe bistveno bolj zapleteno tehnološko vprašanje. Vprašanje “kako” je zato predmet številnih preizkusov. Tudi tistih spodletelih.
V Mladinskem centru Trbovlje prav zaradi kompleksnosti teme to področje obravnavamo strateško, kar pomeni redno in dolgoročno izvajanje različnih programov, aktivnosti, projektov, dogodkov,… Med najbolj vidnimi programi je vsekakor program Evropske prostovoljne službe, ki omogoča mladim iz različnih evropskih držav, da živijo in delajo v Trbovljah in tako s svojo prisotnostjo in aktivnostmi dvigujejo medkulturno zavest v lokalni skupnosti.
Tako se je na primer prostovoljka Dunja, ki prihaja iz Rusije in že dobre tri mesece živi v Trbovljah odločila, da za svoj osebni projekt pripravi Živo knjižnico na tematiko migracij. Tako je na zadnjo majsko soboto povabila mlade iz Sirije, Irana in številnih drugih tudi evropskih držav, ki bodo v osebnem pogovoru po metodi žive knjižnice spletli stike in poznanstva z zasavskimi udeleženci.
Skozi takšne majhne in redne dogodke ustvarjamo mozaik strpnosti pri katerih pa vselej dajemo poudarek aktivni vključenosti udeležencev v proces ustvarjanja medkulturne osveščanja, saj le na ta način pridemo do želenega učinka.
Mitja Adamlje
