Duševno zdravje mladih: tudi nevidne stiske potrebujejo prostor in podporo

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, opozarjamo na pomen duševnega zdravja mladih, pravočasnega prepoznavanja stisk in dostopne podpore. V okviru projekta Previharimo možgane poudarjamo, da mladim ni treba vseh izzivov premagovati samim in da je iskanje pomoči pomemben korak k skrbi zase.

Navzven je lahko vse videti v redu. Mladi hodijo v šolo, študirajo, se družijo, smejijo in objavljajo utrinke svojega življenja na družbenih omrežjih. Toda za vsakdanjimi obveznostmi in nasmehi se lahko skrivajo pritiski, pričakovanja, negotovost glede prihodnosti, strah pred neuspehom ali občutek, da niso dovolj dobri. Teh stisk okolica pogosto ne opazi, vendar so zato nič manj resnične.

Duševno zdravje je pomemben del kakovosti življenja mladih in si zasluži pozornost tudi zunaj dni, namenjenih njegovemu ozaveščanju. Pomembno je ustvarjati okolja, v katerih se mladi počutijo sprejete, slišane in varne, da lahko o svojem počutju spregovorijo brez strahu pred obsojanjem.

Mladinski centri kot prostor zaupanja in podpore

Pri ustvarjanju takšnih okolij imajo pomembno vlogo tudi mladinski centri. Ti niso le prostori za druženje, prostočasne aktivnosti in neformalno učenje, temveč tudi okolja, kjer lahko mladi vzpostavljajo zaupanja vredne odnose, razvijajo občutek pripadnosti in dobijo podporo, ko jo potrebujejo.

Mladinski delavci in delavke so pogosto med tistimi, ki mlade spremljajo v njihovem vsakdanjem življenju, prepoznavajo spremembe v njihovem počutju in jim ponudijo varen prostor za pogovor. Ne nadomeščajo strokovne pomoči, lahko pa pomembno prispevajo k pravočasnemu prepoznavanju stisk, zmanjševanju stigme in usmerjanju mladih do ustreznih oblik podpore.

S projektom Previharimo možgane krepimo podporno okolje za mlade

Prav pomenu duševnega zdravja mladih in vlogi mladinskega dela se posveča tudi projekt Previharimo možgane, ki ga izvaja Mladinska mreža MaMa v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline, sofinancira pa ga Ministrstvo za zdravje.

Projekt povezuje mladinske centre in srednje šole ter spodbuja sodelovanje pri ustvarjanju podpornega okolja za mlade. Z različnimi aktivnostmi, metodami neformalnega učenja in krepitvijo kompetenc mladinskih delavcev in delavk ter drugih strokovnih sodelavcev prispeva k večji ozaveščenosti o duševnem zdravju, prepoznavanju lastnih močnih področij ter krepitvi varovalnih dejavnikov.

Osrednje sporočilo projekta je, da je pomembno, da mladi vedo, da v svojih stiskah niso sami. Da jim ni treba biti vedno močni, da težave niso znak šibkosti in da je iskanje pomoči izraz skrbi zase.

Če se znajdeš v težkem obdobju, si vzemi čas zase in se pogovori z nekom, ki mu zaupaš. To je lahko prijatelj ali prijateljica, družinski član, mladinski delavec ali delovka šolski svetovalni delavec ali delavka ali druga oseba, ob kateri se počutiš varno. Kadar potrebuješ dodatno podporo, se lahko obrneš tudi na strokovne službe in zaupne telefone.

Duševno zdravje ni samoumevno in skrb zanj ne sme biti odgovornost posameznika, ki se sooča s stisko. Pomembno je, da kot skupnost soustvarjamo okolja, v katerih je o počutju mogoče govoriti, kjer je pomoč dostopna in kjer nihče ne ostane sam s svojim viharjem.

Več o projektu Previharimo možgane.