Čeprav je delež brezposelnih mladih v Sloveniji nižji od povprečja EU, je delež mladih zaposlenih v začasnih oblikah zaposlitev po raziskavi Mladina 2020 v samem vrhu EU. Začasne oblike zaposlitev so eden izmed elementov prekarnosti, oblike zaposlitve, ki delavcem ne zagotavljajo zadostne socialne zaščite, stabilnosti in dostojnega zaslužka.
Mladinski delavci in delavke so pogosto prva zaupanja vredna oseba, ki slišijo za kršitev ali stisko mladih na področju trga dela. V okviru projekta Dostojno delo je bilo izvedenih 35 usposabljanj, na katerih je sodelovalo več kot 400 mladinskih delavcev in delavk. Njihova naloga ni nadomeščati pravnikov, inšpektorata ali sindikatov, temveč odpreti prostor za pogovor, postaviti prava vprašanja, prepoznati tveganje, posredovati osnovno informacijo ter mlade pravočasno usmeriti do strokovne pomoči. V mladinskih centrih in organizacijah mladinskega sektorja mladi dobijo informacije, podporo in varen prostor za pogovor o vprašanjih, povezanih z delom in širše.
Evalvacija projekta kaže, da udeleženci pridobljeno znanje uporabljajo pri delu z mladimi, pogosteje odpirajo teme prekarnosti in mlade učinkoviteje usmerjajo do podpore. Projekt je nagovarjal tudi mlade neposredno. Video vsebine so dosegle 23.530 ogledov, zabeleženih je bilo 41.230 interakcij uporabnikov, več kot 600 prejemnikov pa je spremljalo projektne vsebine prek e-novic.
Dostojno delo ni le višja plača
Prof. dr. Eva Boštjančič, ki je na konferenci o dostojnem delu spregovorila o psihologiji dela danes, je opozorila, da se spreminjata tako odnos do dela kot tudi sam trg dela. Delovna mesta izginjajo hitreje, kot nastajajo nova, mladi pa imajo vse več izzivov pri pridobivanju izkušenj in osnovnih veščin, ki jih bodo potrebovali za zahtevnejša delovna mesta. Pričakovanja mladih do dela so po njenih besedah povezana s tremi ključnimi elementi: finančno neodvisnostjo, smislom in blagostanjem. Dostojno delo zato ni zgolj vprašanje višine plačila, temveč ravnovesja med različnimi vidiki dela in življenja. Prekarnost ima pri tem tudi psihološke posledice. Kot je izpostavila Boštjančič, raziskave kažejo povezavo med negotovostjo zaposlitve in težavami v duševnem zdravju. Če je zaposlitev kratka, dohodek nizek, prihodnost pa nepredvidljiva, se lahko energija, ki bi jo posameznik namenil razvoju, preusmeri v preživetje. Delo namreč ni le vir dohodka, ampak tudi strukturira čas in predstavlja pomemben socialni prostor.
Tudi mladinski delavci se soočajo s prekarnostjo
Hkrati pa se mladinski delavci in delavke, ki so v vsakodnevnem stiku z mladimi v mladinskih organizacijah in mladinskih centrih, sami soočajo s problematiko prekarnosti. Kot je pokazala raziskava Mladinski delavci v Sloveniji, ki jo je opravilo ministrstvo in pristojen Urad za mladino v prvi polovici leta 2026. Mladinski delavci in delavke se soočajo s strukturnimi ovirami, ki vključujejo negotove zaposlitvene pogoje, projektno financiranje, administrativne obremenitve, pomanjkanje stabilnih podpornih mehanizmov ter omejen vpliv na odločitve, ki oblikujejo delo na terenu. Raziskava izpostavlja, da so izzivi in ovire v mladinskem delu strukturni problem. “Brez njihovega sistemskega naslavljanja obstaja resno tveganje, da se bo breme prilagajanja še naprej prenašalo na posameznike, kar neposredno ogroža stabilnost kadra in kakovost dela z mladimi.”
Za kakovostno opravljanje vloge potrebujemo stabilne pogoje za delo
Mladinski delavci in delavke z mladinskim delom, ki ustvarja zaupen krog med mladimi in krepi skupnost, vzpostavljajo odnose v neformalnih in varnih okoljih, zato prepoznajo izzive, ki so v drugih okoljih spregledana; to pomeni, da mladinsko delo ni zgolj dopolnitev izobraževalnega sistema, temveč pomemben del podpornega okolja mladih in širšega družbenega razvoja. Da lahko to vlogo opravlja kakovostno in dolgoročno, potrebuje tudi stabilne pogoje za delo. Vlaganje v mladinski sektor ni le vlaganje v organizacije in zaposlene, temveč tudi v mlade, njihovo samostojnost in sposobnost odzivanja na izzive hitro spreminjajoče se družbe. Konzorcij projekta zato poziva k jasnejši strateški usmeritvi mladinskega sektorja in mladinskega dela v družbi, tudi kot podpori formalnemu izobraževanju ob vse hitrejših družbenih spremembah in družbenih izzivih mladine, na katere niti šolski sistem, niti starši ne morejo odgovoriti sami.
Več o dostojnem delu: https://dostojnodelo.si/
Projekt DD-dostojno delo se izvaja konzorcij partnerjev: Zavod Nefiks (vodilni konzorcijski partner), Zavod mladinska Mreža MaMa, Socialna akademija, Zavod PIP, Inštitut za mladinsko politiko. Sofinancira ga Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada +).
