Varno in vključujoče delo v kulturi in z mladimi

Sodelavka Mreže MaMa se je 8. maja 2026 udeležila usposabljanja na temo varnega in vključujočega dela v kulturi ter z mladimi, ki ga je organiziralo Združenje za MOČ.

Na usposabljanju so bile obravnavane ključne vsebine, ki se nanašajo na prepoznavanje nasilja, delo z osebami z izkušnjo nadlegovanja in nasilja, vzpostavljanje varnih protokolov ter prijavo nasilja. Poseben poudarek je bil namenjen tudi delu z mladimi, njihovemu duševnemu zdravju ter ustvarjanju varnega in podpornega okolja v organizacijah.

Kaj so ključne ugotovitve usposabljanja?

1. Ena izmed osrednjih ugotovitev je, da so mladi pogosto premalo opolnomočeni za samostojno uravnavanje svojih čustev in učinkovito soočanje z duševnimi stiskami. Pomanjkanje ustreznih veščin in podpore lahko vodi v težje razumevanje lastnih odzivov ter večjo ranljivost v stresnih situacijah.
2. Mladi v številnih okoljih nimajo dovolj varnega prostora za izražanje svojih mnenj in občutkov. Pogosto so prisotne odrasle avtoritete, kar lahko vpliva na njihovo zadržanost in zmanjšano pripravljenost za odprto komunikacijo, posledično pa tudi na občutek pripadnosti in zaupanja v okolje.
3. Usposabljanje je izpostavilo pomen postavljanja jasnih in zdravih mej v odnosih. Meje so pomembne tako za varnost posameznika kot za kakovost odnosov v skupini, njihovo spoštovanje pa prispeva k boljši klimi in preprečevanju konfliktov.
4. Obstaja pomanjkanje sistematičnih preventivnih programov in delavnic za mlade, zlasti na področjih krepitve psihološke odpornosti, čustvene pismenosti in duševnega zdravja.
5. Posebna pozornost je bila namenjena organizacijskim vidikom. Izpostavljena je bila potreba po jasnih varnostnih načrtih in protokolih v organizacijah, ki delajo z mladimi, saj ti omogočajo hitrejše prepoznavanje stisk ter ustrezno in pravočasno ukrepanje v primerih nasilja ali drugih tveganj.

Podporno okolje in sodelovanje

1. Pomembno je vzpostavljanje podpornega okolja ter krepitev medsektorskega sodelovanja med različnimi institucijami, ki delajo z mladimi (npr. šole, socialne službe, zdravstvene ustanove in mladinske organizacije). Takšno sodelovanje omogoča bolj celostno obravnavo mladih ter hitrejše prepoznavanje in odzivanje na stiske.
2. Ključno je tudi vključevanje staršev v preventivne delavnice. Njihovo sodelovanje prispeva k boljšemu razumevanju problematike, krepitvi podpore mladim doma ter večji učinkovitosti preventivnih aktivnosti. Starše je smiselno vključiti v programe prepoznavanja simptomov in znakov duševnih stisk ter nasilja ter v usposabljanja o ustreznem ukrepanju.
3. S takšnim pristopom se krepi skupna odgovornost okolja za dobrobit mladih ter izboljšuje zgodnje prepoznavanje težav in pravočasno ukrepanje.

Pomen za mladinski sektor

1. Več odgovornosti za varno okolje

Organizacije v mladinskem sektorju (mladinski centri, društva, mladinske organizacije) morajo aktivno zagotavljati psihološko varno, jasno strukturirano in odzivno okolje, kjer se mladi lahko izrazijo brez strahu ter kjer obstajajo jasni postopki ob stiskah in nasilju.

2. Premik od reaktivnega k preventivnemu delu

Poudarek se premika od odzivanja na že nastale težave k preventivi. To vključuje preventivne delavnice, zgodnje prepoznavanje znakov stisk ter krepitev veščin mladih, kot sta čustvena pismenost in samoregulacija.

3. Bolj strukturirani protokoli in jasne vloge

Organizacije morajo imeti jasne protokole ob nasilju ali duševnih stiskah, določene zaupne osebe, urejene postopke prijave ter usklajenost z zakonodajo in internimi pravili, kar povečuje varnost in zmanjšuje zmedo.

4. Medsektorsko sodelovanje

Mladinski sektor deluje povezano z drugimi sistemi, kot so šole, socialne službe, zdravstvo in družine, kar omogoča bolj celostno in učinkovito podporo mladim.

5. Več vključevanja mladih in staršev

Mladi so soustvarjalci programov, starši pa pomemben del preventive, zlasti pri prepoznavanju znakov stisk in podpori doma.

6. Sprememba vloge mladinskega delavca

Mladinski delavec poleg izvajanja aktivnosti postaja tudi prepoznavalec stisk, podpornik v kriznih situacijah, povezovalec različnih sistemov ter skrbnik varnega okolja.

Priporočila (ideje za izboljšanje in uvajanje novih aktivnosti)

1. Uvedba rednih delavnic za mlade na temo duševnega zdravja, kjer se obravnavajo stres, čustva, odnosi in strategije soočanja z duševnimi stiskami.
2. Organizacija interaktivnih delavnic o prepoznavanju nasilja, mejah v odnosih ter varni komunikaciji.
3. Razvoj programov za krepitev čustvene pismenosti in samoregulacije, kjer se mladi učijo prepoznavanja in izražanja čustev.
4. Vzpostavitev varnih prostorov (safe space), kjer lahko mladi brez strahu izražajo svoja mnenja, izkušnje in stiske.
5. Uvedba delavnic za starše, kjer se jih usposobi za prepoznavanje znakov duševnih stisk, nasilja in ustrezno ukrepanje.
6. Razvoj simulacijskih in praktičnih vaj (npr. kako ukrepati ob nasilju ali stiski), ki krepijo pripravljenost zaposlenih in mladih.
7. Krepitev medsektorskih srečanj in mreženja (šole, mladinski centri, socialne službe, zdravstvo) za bolj usklajeno delovanje.
8. V organizacijah je potrebno vzpostaviti jasne protokole ravnanja, ki določajo postopke ob zaznavi duševnih stisk, nasilja ali drugih tveganih situacij ter jasno opredeljujejo odgovornosti zaposlenih.
9. Zagotoviti je treba, da so zaposleni in prostovoljci seznanjeni z organizacijami, ki nudijo strokovno podporo (npr. svetovalne službe, krizni centri, zdravstvene in socialne ustanove), ter da vedo, kdaj in kako nanje usmeriti posameznike v stiski.

Usposabljanje je poudarilo, da je za učinkovito delo z mladimi in v kulturi ključno ustvarjanje varnega, vključujočega in podpornega okolja. Takšno okolje prispeva k boljšemu duševnemu zdravju mladih, večji odprtosti, zmanjšanju tveganih vedenj ter krepitvi zaupanja med mladimi in odraslimi. Hkrati omogoča bolj strokovno, preventivno in odgovorno delovanje v mladinskem in kulturnem sektorju.