9. regijski dogodek – Posavska regija
V petek, 21.10.2016 se je v Mladinskem centru Krško odvil 9. regijski dogodek v letu 2016, tokrat je bila torej na vrsti Posavka regija.
Na podlagi lanskih izkušenj so vsi letošnji dogodki pripravljeni malo drugače. V skupino sodelujočih je Urad RS za mladino poleg Mladinskega sveta Slovenije kot nacionalnega koordinatorja in Mladinske mreže MaMa, pritegnil tudi Inštitut za mladinsko politiko, ki podeljuje tudi certifikat Mladim prijazna občina.
Pogovor je vodil in usmerjal predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl.
Poleg Zorka Škvora, Nataše Lombergar in Alena Novalija iz Urada RS za mladino pa so v njem sodelovali tudi vodja projektov Mladinske mreže MaMa, Laura Krančan, Rozana Mužica iz Inštituta za mladinsko politiko in Petra Miklaužič, MSS.
Na pogovoru, so kot gostje sodelovali tudi: Bernardka Zorko in Miran Stanko iz občine Krško, Rudolf Štjaner iz MC Krško, Robi Špiler iz Zavoda Obilje, Pihalni orkester Krško predstavlja Darja Dobrsek, Društvo zaveznikov mehkega pristanka Jasmina Mustafi, iz Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica pa prihajata Mojca Pernovšek in Mojca Švigelj. Za omizjem je tudi Senta Jeler iz Mladinskega sveta Krško, Nika Baznik in Tina Šoln iz Kluba posavskih študentov, Andrej Černelič iz MC Bistrica ob Sotli, Vanja Počivalšek iz Prevzgojnega doma Radeče, Barbara Masnik iz Mladinske točka Podbočje, Admir Bajrović iz Društvo Van Lov, Mojca Sešlar iz Občine Sevnica ter Ana Suvajčević iz Mladinske točke Senovo.
Tin Kampl, predsednik MSS je po uvodnem pozdravu izpostavil, da je ključ do uspeha ravno v opažanjih iz regijskih dogodkov: “potrebno je sodelovanje med občinami in med resorji,” pravi. Zorko Škvor, dolgoletni sodelavec Urada RS za mladino, je povedal, da URSM že od leta 1991 spremlja in nudi oporo sektorju na lokalni/regionalni ravni, z glavnim ciljem predvsem na področju odpravljanja sivih lis.
Župan Občine Krško, mag. Miran Stanko je povedal, da je v proračunu v ospredju predšolska in šolska mladina, od mladih (15-29) pa se kot pravi “največ pričakuje.” Meni, da je potrebno da se “ravno ta skupina tvorno vključi v družbo,” kar jim na občini kot pravi, omogočajo. Župan je še dodal, da se v regiji opaža padec natalitete, da pa so mladi pomemben temelj družbe, ki se mora ukvarjati tudi s čim drugim kot zabavo.
Laura Krančan, vodja projektov Mladinske mreže MaMa je predstavila organizacijo in izpostavila vseh 46 članic, predstavila je mobilno aplikacijo in pa naš portal mlad.si. Vsem je predstavila tradicionalna srečanja na Klubu MaMa in pozvala občine brez MC k razmisleku ter jim ponudila oporo pri vzpostavljanju struktur. Izpostavila je, da so v tej regiji aktivne kar 3 njihove članice. Rozana Mužica iz Inštituta za mladinsko politiko je udeležencem regijskega dogodka predstavila certifikat Mladim prijazna občina, in povedala, da ima v tej regiji 2 občini ta certifikat. Zbrane je pozvala, da je potrebno razvijati celostno razmišljanje občin o osebnosti in razvoju mladih.
SPLOŠNI IZZIV omizja: določeni mladi so aktivni povsod, večina pa je pasivna in jo je težko motivirati k participaciji
Mojca Pernovšek iz Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica je kot izziv izpostavila aktivno sodelovanje mladih, povezovanje z drugimi generacijami in raznimi sektorji in hkrati težave v iskanju načinov kako mlade pridobiti kot aktivne organizatorje, s čimer so se govorci za omizjem večinoma strinjali.
Mitja Valentinc, direktor gostitelja, MC Krško je predstavil zgodovino javnega zavoda vse od leta 200 naprej in se osredotočil na prenovo MC in nadgradnjo v hostel, leta 2011. “Imamo 4 mladinske točke na terenu,” pravi in dodaja, da ga “nova perspektiva navdaja z optimizmom (več raznih razpisov na lokalni, nacionalni in eu ravni).“
Mojca Sešlar iz Občine Sevnica je povzela stanje današnje družbe, predvsem pojava apatije mladih, s čimer, da so se na občini “začeli zadnji dve leti bolj intenzivno ukvarjati.” Izziv, ki ga izpostavlja je predvsem v pridobitvi mladih v prostovoljstvo, v tem, da se mladim “da konkreten občutek, da so potrebni.“
