2. regijski dogodek – Slovenska Bistrica
V sredo, 16.9.2015, se je v Slovenski Bistrici odvijal drugi v nizu dvanajstih regijskih dogodkov, ki jih na pobudo Urada RS za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Soorganizator tokratnega obiska je tudi Mladinski svet Slovenska Bistrica.
Gostje strukturiranega dialoga pa so bili: Damjana Košir (gen. direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), mag. Peter Debeljak (direktor Urada RS za mladino) in Stanislav Mlakar (podžupan občine Slovenska Bistrica). V plenarnem delu so bili izpostavljeni primeri dobrih praks v regiji. V delu, kjer se je odvil proces strukturiranega dialoga pa so se mladi skupaj z odločevalci dotaknili temezaposljivosti in zaposlovanja mladih terpomena oziroma efekta socialnega podjetništva.
Strukturirani dialog
O zaposlovanju in zaposljivosti mladih ter socialnem podjetništvu, kot priložnosti za mlade in mladinski sektor
Damjana Košir, gen. direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je opozorila, da je delež socialnega podjetništva v Sloveniji zelo nizek. Po njenih besedah, se tudi na ministrstvu za gospodarstvo zavedajo, da je potrebno, da politika vse napore usmeri v tovrstne programe in ukrepe. Poudarila je, da tudi socialno podjetništvo temelji na podjetništvu in tudi zaradi tega bo politika omogočala stalno podporo podjetjem; z delavnicami za usposabljanje za podjetništvo itd.
Odgovor glede števila zaposlitev mladih v lanskem letu: Lani se jih je zaposlilo 25.742 oziroma 24 odstotkov več kot leta 2013. Problem ostaja terciarna izobrazba (predvsem ženska populacija) in iskanje mladih po zaposlitvah v tujini. Delež brezposelnosti se sicer znižuje pri posameznikih s poklicno izobrazbo.
Mladi, vključeni v ukrepe programa Jamstvo za mlade, so v primerjavi z drugimi brezposelnimi dobili 40 odstotkov več napotnic za prosta delovna mesta in imeli desetkrat več srečanj z delodajalci, vključitev v usposabljanje pa je bilo pri njih 70 odstotkov več.
Irena Jereb iz občine Slovenska Bistrica je poudarila, da je socialno podjetništvo izjemno pomemben korak za pridobitev zaposlitve, kar se zavedajo tudi pri njih. Kot ugotavlja je za mlade pomembno, da imajo dobre povezave in podporo za ustvarjanje. “Pomembna je logistika, prostori, finance – osnova, ki bi jo morala zagotavljati vsaka občina,” pravi.
S strani direktorja Urada RS za mladino, mag. Petra Debeljaka, je bilo sporočeno, da so napori usmerjeni v ustvarjanje palete vstopnih točk. Sicer obstaja bojazen po prekomerni razširitvi ustvarjanja samostojnih podjetništev, a kot poudarjajo to ni namen programa socialnega podjetništva. Pozdravljajo stališče, da se ideje, ki se razvijajo in razvijejo v mladinskih centrih, tudi dejansko lahko razvijejo v gospodarsko dejavnost.
“Izzivi prihodnosti so v tem, da so mladi bolj kompetentni in fleksibilni,” je bilo slišati med dialogom. Udeleženci pogovora so se strinjali, da je delo v mladinskem sektorju odlično dopolnilo h kompetencam posameznika, saj kot pravijo, tudi določene raziskave kažejo na kvaliteto pridobljenih kompetenc skozi delo v mladinskem sektorju. Udeleženci so se prav tako strinjali, da tudi delodajalci vedno bolj cenijo neformalno izobraževanje, včasih celo bolj kot formalno, kar kaže na dejstvo, da je pri problematiki zaposljivosti in zaposlovanja mladih, potrebno upoštevati in nadgrajevati tudi kompetence, pridobljene skozi neformalen način izobraževanja.
Koliko posameznikov zaposluje mladinski sektor: 500 zaposlenih
Priložnost za mladinski sektor pa se odpira tudi preko spodbujanja aktivnega državljanstva za večjo zaposljivost mladih, instrumenta iz prednostne osi 8. Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo je nujno.
Uvodoma je vse navzoče pozdravil podžupan občine Slovenska Bistrica, gospod Stanislav Mlakar, ki je izpostavil pomembnost podobnih spodbud in akcij. Poudaril je, da se občina in skupnost zaveda pomembnosti oranja ledine in ustanavljanja mladinskega sveta, pri katerem je sodeloval tudi Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Dogodka se je udeležila tudi Ema Trobentar, naj prostovoljka leta 2014. Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino je izpostavil dejstvo, da so veliko naporov in razvoja usmerili prav v področje participacije in zaposlovanja, zato je, kot pravi “vesel, da je na dogodku veliko mladih, ki tako spoznavajo svoje možnosti.” Pravi, da si želi, da se izoblikujejo ukrepi, ki bodo v pomoč pri oblikovanju programov v prihodnje, tudi pri nacionalnem programu za mladino.
Iz Slovenske Bistrice prihaja tudi Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, ki je poudaril pomembnost nenehnega raziskovanja možnosti, kako izboljšati funkcionarnje področja mladih znotraj regije in kako izboljšati pogoje. Direktorica Mladinske mreže MaMa, Maja Hostnik je vse navzoče povabila k všečkanju FB Mreže MaMa. V tednu mladinskih centrov imajo namreč namen zbrati 1000 všečkov, da lahko še več sledilcem širijo svoje poslanstvo in opozarjajo na pomen neformalnega učenja in neprecenljive vrednosti, ki jo mladinski centri puščajo v lokalni skupnosti. Poudarila je, da je pokritost z MC v tej regiji dobra.
Primeri dobrih praks
Mestni mladinski svet Maribor
Gre za mladinski svet lokalne skupnosti, ki predstavlja in združuje mladinske organizacije v Mestni občini Maribor, ustanovljen z namenom, da kot nosilec mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni predstavlja osnovo za sodelovanje mladih v lokalni skupnosti. Predstavili so projekt Glas mladih Maribora, ki se bo odvijal v letu 2015. Projekt stremi k vključitvi mnenj in predlogov mladih Maribora za spremembe v lokalnem okolju. Vsak dogodek v okviru tega projekta, omogoča varno in demokratično debato mladih terstrukturirano posredovanje le-teh predlogov neposredno fizično prisotnem lokalnemu odločevalcu (županu MOM) v zadnjem delu dogodka. Predstavljen je bil tudi projektMladiborčani v akciji, ki vzpodbuja prostovoljstvo, sodelovanje med mladimi, druženje,zdrav način življenja, v ospredje pa postavlja vrednoto, ki je v današnjih časih velikokrat potisnjena ob rob – delo. Mestni mladinski svet Maribor v vsem svojem delovanju mladim omogoča, da razvijejo svojo osebnost skozi različne aktivnosti na mladinskem področju in jim ponudimo različne priložnosti, kjer lahkoizrazijo svoje mnenje, s tem prispevajo k razvoju mladinskega področja in tako vplivajo na svojo boljšo prihodnost.
Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj) je javni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1994. Prostore za dejavnost na Osojnikovi 9, pa je odprl leta 2003. Deluje kot mladinski center, njegove ciljne skupine pa so otroci in mladi. Jurij Šarman, koordinator mladinskih programov pri CID Ptuj je povedal, da je CID uvodnih 7 let deloval s samo enim zaposlenim in da je bilo za korak naprej potrebno veliko sinergije in vztrajnosti, nakar je URSM leta 1997 začel z vlaganjem v MCje in posledično so se rešitve pokazale tudi na občinski ravni. Tako so prišli tudi do sredstev zamladinska prenočišča, ki delujejo danes. S pobudo URSM so se tako omogočile nove zaposlitve. Direktor Aleksander Kraner je na kratko predstavil njihov širok nabor aktivnosti. Od neformalnega izobraževanje, tudi preko mednarodne mobilnosti, medegeneracijskim sodelovanjem itd. Veliko mladinskih dejavnosti izvajajo skozi kino in film. Omenil je tudi specifiko tega mladinskega centra, saj so prevzeli tudimestni kino Ptuj, ga operativno dvignili in postali odzivni na izzive lokalnega okolja.
Osnova njihovega delovanja je prostovoljstvo. Leta 2001 so se tamkajšnji prebivalci odločili, da hočejo v kraju in za kraj nekaj narediti. Takoj se je porodila zamisel o okrasitvi stare osnovne šole. Okrasili so jo z 90 zabojčki surfinij z željo, da olepšajo center kraja. Preko društva organizirajo EVS projekte – Discover unlimited opportunities, sodelujejo v izmenjavah, v sklopu enega izmed EVS pa so za 2 meseca v Žetale, kot pravijo – majhno podeželsko vasico, pripeljali prostovoljce. Cilj tega društva je zagotovo lansiranjeblagovne znamke DIH – darila iz Haloz. TD Žetale upravlja tudi z Vukovo domačijo, lesena ”cimprano” hiško s slamnato streho. Letos so izvedli tudi akcijoHappy thoughts – polepšanje dneva v Ljubljani.
Primer prakse povezovanja socialnega podjetništva in mladinskega sektorja
Laura Krančan iz Mladinskega centra Dravinjske doline je predstavila projekt socialnega podjetništva, na katerem delajo že štiri leta. Na ta način veliko ljudi dobi svoje prve izkušnje in zaposlitve. Vsaj 50 je takšnih, ki je pri njih v tam načinu že sodelovalo, predvsem mladih. Uspeli so združiti 8 različnih organizacij in tako se hitro odzovejo na izzive okolja, zaposlujejo in ustvarjajo priložnosti. Beseda je stekla o Kreaktorju. Projektu, financiranem s strani URSM, ki je namenjen mladim za krepitev zaposlitvenih kompetenc ininkubiranje delovnih mest za mlade v co-working skupnosti. Aktivnosti znotraj Kreaktorja zajemajo različna področja: neformalno učenje in usposabljanje tervečanje kompetenc mladih, dostop mladihdo trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti mladih ter podporno okolje za socialno podjetništvo in zadružništvo.
