Študijski obisk – »Mladinski centri in hostli – pomen infrastrukture v mladinskem delu«
Mreža MaMa je v sklopu sekcije Mladinski centri hostli organizirala povratni študijski obisk za kolege iz Finske. Prvi študijski obisk je potekal v letu 2013 na Finskem, katerega se je udeležilo 10 predstavnikov mladinskih centrov hostlov. Povratni študijski obisk pod naslovom Mladinski centri in hostli – pomen infrastrukture v mladinskem delu financira program Erasmus + Mladi v akciji. Obisk predstavnikov finskih mladinskih centrov je potekal med 7. in 15. oktobrom 2014, z namenom spoznati članice sekcije MCH, zato smo program pripravili tako, da smo obiskali 7 od 10 Mladinskih centrov z nastanitvenimi kapacitetami po celi Sloveniji. S tokratnim študijskim obiskom smo si želeli poglobiti in nadgraditi dosedanje sodelovanje s partnersko organizacijo iz Finske – Finnish Youth Centre Association in neposredno z njenimi člani. Želeli smo izmenjati primere dobrih praks na področju večdnevnih programov za mlade, zlasti tistih, ki prispevajo k večjemu vključevanju mladih, obravnavajo vprašanja brezposelnosti mladih in iščejo rešitve, kako mladim preko sistema neformalnih izobraževanj pomagati pri izboljšanju zaposlitvenih možnosti.
Po Ajdovščini nas je pot vodila v Krško in Brežice
Prvo ekipo 6. finskih predstavnikov smo zato najprej odpeljali v Hišo mladih v Ajdovščino, kjer nam je Matej Likar predstavil delovanje mladinskega organiziranja v Ajdovščini. Tukaj so v eni hiši združeni tako Mladinski center, kot tudi Mladinski svet Ajdovščine, Zveza prijateljev mladine, PUM, taborniki in KAŠ –klub Ajdovskih študentov. Na ta način se organizacije med seboj lažje povezujejo in ustvarjajo programe za mlade v mali ajdovski občini. Popoldne smo namenili spoznavanju, saj je sledila predstavitev finskih predstavnikov, Mladinske mreže MaMa in Urada RS za mladino.
Pot smo nadaljevali čez Ljubljano, kjer smo prevzeli še drugo ekipo 4. udeležencev ter pot nadaljevali v Mladinski center Krško, kjer sta nas sprejela direktor Mitja Valentinc in Katarina Ceglar. Tudi tukaj smo spoznali delovanje hostla in centra. Razdeljeni v tri skupine smo se priključili dijakom na njihovih delavnicah, kjer so se spoznavali s kulinaričnimi posebnostmi Slovenije in Albanije, kulturno – zgodovinskimi delavnicami o Finski, Sloveniji, Grčiji in Albaniji in glasbeni delavnici. Finski predstavniki so tako dobili konkreten vpogled, kako mladinsko delo v Sloveniji z mladimi poteka. Imeli so tudi priložnost, da se s srednješolci, ki so bili na delavnicah, spoznajo in pogovorijo o tematikah delavnic ter soustvarijo končne izdelke na delavnicah. Zagotovo je bil najboljši del predstavitev vseh delavnic v dvorani mladinskega centra, kjer smo degustirali recepte kuharske delavnice, izvedeli nekatere stereotipe Finske, Grčije, Albanije in Slovenije ter prisluhnili novonastali pesmi glasbene delavnice. Po aplavzu sodeč smo bili vsi navdušeni nad predstavitvami.
Iz Krškega nas je pot vodila v Brežice, kjer so nam predstavili Zavod za podjetništvo, turizem in mladino ter vrsto programov, ki jih za mlade in malo manj mlade izvajajo v Brežicah. Predstavili so nam še Mestno hišo, ki jo upravljajo v sklopu turizma in združuje izdelke lokalnih proizvajalcev, zvečer pa je sledila nova točka postanka in sicer – Maribor.
Dravska dolina ima kar dva hostla
Na sobotno jutro smo se zbudili v Hostlu Pekarna v Mariboru in, kot po navadi, pričeli dan z zajtrkom in pregledom dnevnega programa. Kot prva aktivnost dneva je bila na vrsti predstavitev dela in programa Mladinskega kulturnega centra Maribor, ki ga je predstavila Sonja Gregoren. MKC in Hostel Pekarna se nahajata streljaj od mestnega središča Maribora, zato lahko rečemo, da je Hostel Pekarna bolj posebnost v sekciji MCH. Kot javni zavod se ukvarjajo predvsem s kulturnimi dejavnostmi, nudenju pomoči in infrastrukture manjšim kulturnim društvom ter društvom, ki se borijo za enake človekove pravice. Organizirajo in podpirajo različne kulturne produkte, kot so festivali, kulturno umetniški performansi, intermedijske razstave in kulturno umetniške dogodke in inštalacije ter delavnice in usposabljanja (Mlade rime, Slovenski dnevi knjige, MFRU, Kluturni inkubator, galerija Media Nox idr.). S tem podpirajo ustvarjalnost mladega človeka in ustvarjajo priložnosti za mlade umetnike. Posebnost je tudi, da se direktno ne ukvarjajo z izvajanjem klasičnega vsakodnevnega mladinskega dela, temveč njihovi mladinski programi temeljijo na ustvarjalni kulturi in ustvarjalnosti mladega človeka. Posebnost Maribora je tudi ta, da je drugo največje mesto, turistično veliko močnejše kot ostali kraji, kjer se nahajajo članice sekcije MCH, zato tudi lažje, brez usmerjenega marketinga, zadovoljivo polnijo nastanitvene kapacitete.
Po predstavitvi Mladinskega kulturnega centra Maribor smo se odpravili v mestno središče. Zaradi spremembe programa tik pred zdajci smo se odločili, da izkoristimo priložnost in goste popeljemo na nekajurni turistični ogled štajerske prestolnice. Tako smo si ogledali najožje staro mestno jedro, slišali nekaj o zgodovini mesta in okolice ter se nasmejali ob anekdoti in zgodbi preteklega časa. Sončen dan je bil kot nalašč, da pokusimo tudi lokalni sladoled in se sprehodimo čez tržnico ročnih obrti in drugih trgovinicah z lokalno ponudbo.
Zadovoljni in polni vtisov smo se iz Maribora odpeljali na Ptuj, natančneje na Center šolskih in obšolskih dejavnosti Kurent. Naše finske partnerje je zanimalo, kakšna je razlika v organiziranosti in financiranju med inštitucijami državnega in zasebnega, nevladnega, nivoja. Razumeti moramo, da imajo na Finskem mladinsko delo profesionalizirano, kar tudi pomeni, da mladinski centri opravljajo vlogo neformalnega izobraževanja in izvajajo izven šolske in prostočasne aktivnosti v sodelovanju s primernimi organi lokalnega in državnega nivoja. V popoldanskih urah je sledila predstavitev slovenskih mladinskih struktur in pogovor z v.d. direktorja Majo Hostnik, ki se je skupaj z gosti poglobila v delovanje mladinskega sektorja v Sloveniji in možnosti nadaljnjega sodelovanja. Finci so nam skozi pogovor še natančneje predstavili svoje strukture, in način financiranja njihovih programov v mladinskih centrih z nastanitvenimi kapacitetami, ki temelji na kombinaciji financiranja s strani ministrstev in pridobivanja lastnih sredstev s prodajo izobraževalnih in turističnih produktov. Tu so tako izobraževalni tabori temelječi na politehniki kot tudi organizacija večjih dogodkov kot so poroke, družinske zabave za vse generacije.
V že utečenem ritmu smo se zjutraj odpravili naprej, v Mladinski center Radlje ob Dravi in Marenburški mladinski hotel. Po rutinskih opravilih, ki jih je potrebno opraviti ob prihodu v vsak hostel in na študijskem obisku (ali imamo vsi telefone, naj je še vedno enako število in kje je prtljaga), smo skupaj pregledali dnevni program aktivnosti ter Fincem omogočili nekaj prostega časa, da se po vseh pridobljenih informacijah uskladijo in pogovorijo znotraj ekipe.
Po kosilu nam je Sara Berglez predstavila in pokazala prostore mladinskega centra in hotela ter nam skozi voden ogled predstavila zgodovino, kulturo in razvoj kraja. Tako smo ugotovili na čem deluje program mladinskega centra v središču ob Dravi. Finski predstavniki so tukaj lahko opazovali čisto drugačno okolje in infrastrukturo, na kateri delujejo v mladinskem centru in hotelu. Predstavitev programa in aktivnosti, ki jih izvajajo so nam predstavili tudi skozi različne delavnice oziroma smo razdeljeni po skupinah tekmovali v poznavanju predhodno predstavljenih elementov (turistične zgodbe kraja, program mladinskega centra). Zaposleni so nam pripravili tudi kuharsko delavnico, kjer so prikazali način izvajanja aktivnosti ter s tem pripravili iztočnico za nadaljevanje večera. V Radljah so orientirani predvsem na uporabo lokalnega in naravnega, zato so tudi jedi, ki smo jih pripravljali, prezentirale lokalno gastronomsko ponudbo. Kot glavno jed smo s skupnimi močmi pripravili Pohorski lonec, ki se je več ur kuhal na odprtem ognju. Med tem smo se prepustili slovenskemu večeru. Za piko na i pa smo kot presenečenje povabili mlade lokalne fante, da nam zaigrajo na zvoke harmonike, mi smo se pa med tem nasmejali, napeli in naplesali.
Koroški mladinski center hostel – prvi nizkoenergijski ekološki leseni hostel v Sloveniji
Ponedeljek se je začel z odhodom Ravnam na Koroškem nasproti. Mladinski hotel Punkl je prvi nizkoenergijski ekološki leseni hostel v Sloveniji, zato še posebej zanimiv za finske udeležence, ki menijo, da je potrebno prav mladim zagotoviti lepe nastanitvene in delovne kapacitete, prav tako pa se v slogu svetovnih trendov zelo zanimajo za tovrstne ekološke gradnje v skladu z naravnimi in bioklimatskimi danostmi okolice. Samo delovanje in strukturo Punkla nam je predstavila Saša Jelen, na kar smo se skupaj podali na ogled številnih športnih kapacitet in površin, ki jih ponuja Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnost Ravne na Koroškem. Omenjeni zavod je v številu športnih kapacitet še najbolj soroden finskemu mladinskemu centru Piispala. Kasneje smo finske udeležence popeljali skozi kulturno dediščino Koroške in sicer kar s kolesom skozi stare rudnike Pece, kjer smo si ogledali ostanke dela rudarjev. Aktivnost smo zaključili z ogledom muzeja mineralov, ki so bili ključni za delovanje rudnika in starih rudniških stanovanj. Zbrani spet nazaj v mladinskem hotelu Punkl smo izvedli skupinsko evalvacijo, kjer smo z veseljem poslušali vtise udeležencev in ideje za prihodnja partnerstva. Posebej zanimiva se nam je zdela ideja o povezovanju slovenskih mladinskih delavcev v finske univerzitetne programe mladinskega dela. V večernih urah smo se družili in zabavali ob finskem večeru, ki je zajemal vse od finskih družabnih iger pa do preizkušanja v finskih karaokah.
Zaključek študijskega obiska v Celju s tradicionalnim kostanjevim piknikom
Teden in s tem tudi študijski obisk smo zaključili z obiskom Celjskega mladinskega centra. Prva ključna aktivnost na programu je bila predstavitev mladinskega centra, ki jo je vodil Tadej Lebič, pozdravni nagovor pa je izpeljala direktorica Glorjana Veber. Udeleženci so zopet zagrabili priložnost in pridobivali podatke glede finančnih virov, sheme zaposlenih in ostalih struktur. Predstavitev je bila zaključena z ogledom čudovitih kapacitet, ki po notranjem interierju kar malo izstopajo od ostalih centrov, saj se mladinski hotel imenuje Hiša legend, kjer po posameznih sobah interjerji predstavljajo posebne lokalne legende.
Po kosilu so se nam na delavnici za partnerstva pridružili še predstavniki ostalih mladinskih centrov hostlov sekcije MCH. Delavnica je služila kot orodje za podajanje konkretnih idej in možnosti za sodelovanje v prihodnosti, zato smo jo zapeljali v obliki “speed datinga”. V takšni obliki so se med seboj povezali prav vsi mladinski centri in zagotovili precej konkretne koncepte sodelovanja v prihodnosti. Po mreženju in dejtingu je Klemen Sagadin, vodja mladinskega hotela, udeležence odpeljal še na zaslužen ogled knežjega mesta, kjer so imeli priložnost spoznati njegovo zgodovino in se dotakniti sedanjosti. Po večerji pa je sledil še pravi slovenski zaključek študijskega obiska. V skladu s slovensko tradicijo in letnim časom – barvito jesenjo, smo skupaj z udeleženci pripravili kostanjev piknik, kjer so nekateri izmed udeležencev imeli prvo priložnost okusiti kostanj, ki se je dobro podal ob nadaljnjem neformalnem pogovoru o prihodnjem sodelovanju. Celjani so poskrbeli za pravo interkontinentalno doživetje, saj se je pikniku pridružila tudi skupina azijskih umetnikov. S tem smo študijski obisk in seznanitev s programom Erasmus + mladi v akciji seznanili tudi skupino Kitajskih umetnikov ter tako dosegli še močnejši učinek na družbo.
V sredo smo se zelo zgodaj, po napornem, ampak izjemno konstruktivnem tednu od naših udeležencev poslovili ob dobrih spominih. Študijski obisk je udeležencem prinesel veliko vpogleda v slovensko kulturno dediščino, predvsem pa v strukturno ureditev mladinskega dela v Sloveniji in mladinskih centrov z nastanitvenimi kapacitetami. Naslednja postaja – realizacija idej in nova partnerstva in obljuba, da bomo še naprej skupaj v partnerskem odnosu skrbeli in skupnimi projekti skrbeli za družbeno – ekonomski vpliv mladinskega dela in mladinskih projektov na lokalno okolje.
