PASLET – Pismo iz Nepala
Sprva … šok.
»Za državo si nisem mislil, da je tako nerazvita,« smo se spogledovali prvi večer. Nepal je bil – vsaj tako se zdi –za mnoge stereotipno dojet kot mala deželica visoko v Himalaji, s čistimi studenci izvirske vode in travnatimi poljanami. Stereotipna azijska Švica. Pa ni (le) to.
Zgodovinsko odmaknjena geografska lega pod najvišjimi gorami sveta, ki rezultira v politični, družbeni in informacijski odmaknjenosti, ima socialno-ekonomske posledice. Kar 76 % prebivalstva je zaposlenih v kmetijstvu, ki še vedno v večji meri temelji na fizičnem in nemehaniziranem delu, le 6 % prebivalcev pa je zaposlenih v skopi industriji. Nepal je tako ena najslabše razvitih držav na celem svetu – je na 157. mestu.
Brez ustave, a z aktivnimi državljani
Po odpravi ustave Kraljevine Nepal leta 2007 je država brez prave ustave – ima le začasno ustavo, ki podaja smernice in postopke oblikovanja nove ustave ter prehoda od ustavne monarhije k federativni republiki. Tovrstno stanje je posledica državljanske vojne med maoisti in rojalisti ter množičnega ljudskega gibanja, ki se je pričelo z zahtevo po odpravi nedemokratične vladavine kralja Gyanendra in se danes nadaljuje z ljudskimi zbori, skupščinami, delovnimi skupinami in kopico srečanj, na katerih prebivalci že (predolgih) 7 let orisujejo bodočo ustavo demokratične federativne republike Nepal.
Aktivnosti našega projekta se umeščajo prav v to sredino – slovenski mladinski delavci smo skupaj s predstavniki političnih podmladkov finskih in šrilanskih strank ter bangladeške organizacije za človekove pravice skupaj s predstavniki nepalskih študentskih/mladinskih platform in strank razpravljali o dveh pomembnih tematikah:
– Boj proti korupciji
– Enakost spolov
Drugačni, a podobni
Presenetljiva ugotovitev za nas, Evropejce, je verjetno bila, da se prav vsi soočamo z istimi problematikami – tudi pri nas je enakost spolov še vedno nezadostna, korupcija pa kljub večji politični stabilnosti, demokratični tradiciji in višjemu nivoju ekonomskega razvoja močno prisotna. Razumljivo, se stopnje resnostni problematik med državami (in predvsem celinami) razlikujejo, a smo z Nepalci, Šrilančani in Bangalci hitro našli stične točke.
In prav soočenje mnenj ter iskanje stičnih točk je za nepalsko post-konfliktno delovanje ključno – prav zato je program obsegal več neformalnih vsebin, ki so omogočale srečevanja, pogovarjanje, izmenjavo izkušenj med mednarodnimi udeleženci ter predstavniki različnih nepalskih mladinskih in političnih formacij. To je vsekakor izjemen dosežek – manj kot desetletje po koncu krute državljanske vojne, danes mladi iz nasprotujočih si skupin konstruktivno razpravljajo in v sodelovanju z mednarodnimi udeleženci načrtujejo prihodnost demokratičnega Nepala.
Lekcija za skregane in razvajene
Zato je bil študijski obisk v Nepalu dobra lekcija za pregovorno skregane Slovence. V deželi velikih nasprotij, revščine, urbanih problemov in nedavnih političnih nemirov so Nepalci uspeli pomiriti strasti ter energijo preusmeriti v prihodnost, k razvoju države.
Angažma, participacija, javne razprave in pomoč so pojmi, ki najbolje opišejo delovanje nepalske mladine. Mladi se združujejo in borijo za pravice, ki se nam zdijo samoumevne – in jih prav zaradi te samoumevnosti zanemarjamo, izkoriščamo in prepuščamo razkroju.
Nepalci pa se zanje borijo s srcem, strastjo in predanostjo. Kljub slabi zdravstveni oskrbi, pomanjkanju pitne vode, pogostim električnim mrkom in pomanjkanju energentov, so srečni. Prijazni, širokosrčni in dobrohotni. In verjetno je prav to tisto, kar nas Evropejce spravlja v nelagoden položaj. Ker ugotavljamo, da sreče ni mogoče kupiti.
Poročilo so pripravili: Žiga Petelinc, Matevž Straus, Tjaša Vidergar
