Misliš, da otrokom pojejo pred spanjem?
V okviru obeležbe 20 let EVS v Sloveniji se je Mladinska mreža MaMa v sodelovanju z ekipo portala mlad.si odločila, da bo izkoristila priložnost in oblikovala platformo, namenjeno predstavitvi EVS izkušenj nekaterih članic Mreže MaMa. Prejšnji mesec ste tako lahko prebirali o EVS izkušnjah v Kamniku, tokrat pa je prispevek napisal direktor MC Hrastnik, Jani Medvešek. MC Hrastnik na področju EVS začenja svojo pot in v tem prispevku med drugim tudi o tem zakaj sploh do EVS akreditacije in kako projekt EVS vpeti v aktualno družbeno dogajanje.
V času begunske krize se dnevno srečujemo s predsodki, lažmi, ksenofobijo in sovražnim govorom, ki se že nevarno zažira v vsakdanje besedišče. Predvsem na Facebooku, ki je za nekatere postal nadomestek pritlehnih razprav v zakajenih beznicah. Sovražni govor je praviloma surov in primitiven, prav zato me je toliko bolj pretresla izjava znanke, ki na prvi pogled ni tako neposredno nizkotna, a je vendarle zarezala globje in ostreje kot polpismeni besedni rafali spletnih rdečevratnežev.
Debata je tekla o malih otrocih na otroškem igrišču, ki so se pred kratkim iz držav nekdanje skupne države preselili v Slovenijo in so imeli še veliko težav s slovenščino. Ob njihovem (ne)znanju jezika je ta znanka pokroviteljsko ugotavljala, da seveda imajo težave, če doma ne slišijo slovenskega jezika, slovenske pesmi … in se ob tem na glas vprašala, ali tem otrokom starši sploh pojejo pred spanjem.
Bil sem popolnoma zaprepaden – iz ust izobražene, dobro situirane mame dveh otrok so privreli tisti zakoreninjeni predsodki in prvinski strah pred neznanim s katerim se ksenofobija vsakodnevno napaja. Mislim, da malodane vse družbe in kulture na svetu poznajo uspavanke s katerimi pomirijo otroke pred spanjem. OK, nisem antropolog in strokovnjak na tem področju, ampak – za božjo voljo – govorimo o državah v naši soseščini in ne o neodkritih plemenih v pragozdu.
Takrat mi je, bolj kot kdajkoli prej, postalo jasno, da naše okolje potrebuje vsakršen stik z drugimi kulturami – medkulturno izkušnjo za katero sem zmotno mislil, da je samoumevna. Ko že misliš, da je globalizacija naš svet vsem, predvsem pa mladim, odprla na dlani, doživiš takšen padec proti realnim tlom. In glede na reakcije javnosti ob begunski krizi dna še nismo dosegli.
Na srečo so sodelavci že pred mojim vodenjem Mladinskega centra Hrastnik sprožili postopke za pridobitev EVS akreditacije. Izpeljali smo dva uspešna EVS projekta, pred nami je tretji. In pri slednjem smo medkulturno dimenzijo še poudarili. S pomočjo kulinarike, ki bo predstavljala sredstvo za lažjo ter boljšo komunikacijo, bomo skušali lokalnem okolju približati vprašanja večkulturnosti, begunstva ter druge socialne in družbene teme s katerimi se sooča Evropa.
Prepričani smo, da bodo mladi iz drugih držav in kultur tudi tokrat malo razpršili strahove pred drugačnostjo med ljudmi v Hrastniku. Kot so jih naš prvi prostovoljec Alberto iz Španije in obe prostovoljki v drugem projektu – Anna z Madžarske in Tamara iz Nemčije. Vsi so se odlično počutili pri nas. Se zabavali, jedli, igrali, delali, nakupovali, … in tudi peli. Vsi tisti, ki so se z njimi vsaj nekajkrat družili, verjetno ne bodo nikoli podvomili, da bodo Alberto, Anna in Tamara, kjerkoli že bodo, nekoč peli svojim otrokom pred spanjem.
Jani Medvešek
direktor Mladinskega centra Hrastnik
EVS po letih:
2015 Alberto, Anna in Tamara
