Letni posvet mladinskega sektorja 2016
Mreža MaMa se je s celotno ekipo udeležila Letnega posveta mladinskega sektorja 2016, tokrat v Cankarjevem domu v Ljubljani. Letošnjemu partnerstvu pri organizaciji se je Uradu RS za mladino in Mladinskemu svetu Slovenije pridružila tudi Mestna občina Ljubljana.
Posvet mladinskega sektorja je letni dogodek namenjen mladim, mladinskim delavcem in voditeljem, predstavnikom mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki na takšen ali drugačen način soustvarjajo in sooblikujejo področja, politike in programe za mlade.
dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport je v uvodnem nagovoru pozdravila veliko število mladih in predstavila področja, ki, kot pravi, jih skupaj z mladinskimi organizacijami naslavljajo v zadnjem času.
#RastimoSkupaj
Ministrica je izpostavila prakso Strukturiranega dialoga, tudi tistega, ki ga je Mreža MaMa organizirala z njo v Lokalpatriotu, in izpostavila dodano vrednost teh dogodkov in srečanj, zasluge za uspeh te prakse, pa pripisala prav prisotnim v dvorani. “Brez vas, vaših idej in sugestij ne bo šlo, zato ponovno kličem k skupnemu dialogu in ideji Rastimo skupaj,” je poudarila ministrica.
Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije je po uvodnih pozdravih dejal, da mladinski sektor predstavlja skupnost, ki jo soustvarjamo, v kateri se mrežimo in izmenjujemo mnenja ter ideje.
“Posvet mladinskega sektorja naj bo prostor sodelovanja, povezovanja in opolnomočenja ter prostor razpravljanja in iskanja odgovorov,” je poudaril Kampl. dr. Uroš Grilc, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana je zbrane pozdravil in povedal, da je vesel, da so se mladi tokrat zbrali v Zeleni prestolnici. Želi, da se na posvetu odprejo prava vprašanja, naslovijo neurejena področja in da se izkoristi priložnost, da zbrani identificirajo načine, ki bodo mladim olajšali njihovo pot, predvsem na poti zaposljivosti. “Če bomo drzni, bomo rasli še hitreje,” je zaključil. dr. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino se je v uvodu zbranim zahvalil za udeležbo in povedal, da “če smo lansko leto na posvetu odgovarjali na vprašanje KAJ, bomo letos odgovarjali predvsem na vprašanja KAKO.” Direktor Urada RS za mladino je poudaril, da zidovi so in bodo, pa vendar, moramo, zato, da jih prestopimo, stopiti skupaj, kar je dr. Debeljak zapisal tudi na majico, ki jo je prejel vsak udeleženec posveta.
Dogodek se je nadaljeval s predavanjem in odprto razpravo z udeleženci posveta. Pod naslovom Izzivi dela z mladimi se je z udeleženci pogovarjal dr. Aleksander Zadel. dr. Aleksander Zadel je univ.dipl. psiholog, specialist klinične psihologije, ki ima bogate klinično psihološke izkušnje ter izkušnje s coachingom in osebnim razvojem posameznikov, parov in družin. Učinkovito mentorira ljudi, da na podlagi lastnih potencialov in želja, razvijejo suverene in avtonomne rešitve s katerimi povečajo osebno zadovoljstvo in učinkovitost.
Organizatorji so tematsko vsebino razdelili na 4 delavnice, vsak izmed ekipe Mreže MaMa, pa se je udeležil ene.
Kaj je/ni mladinsko delo ter moderne oblike mladinskega dela
Sodobni pristopi pri informiranju, promociji ter komuniciranju s ciljnimi javnostmi znotraj mladinskega dela
Možnosti povezovanja formalnega izobraževanja in učinkov neformalnega učenja
Potencialni alternativni viri financiranja organizacij v mladinskem sektorju
Državna priznanja v mladinskem sektorju za leto 2016
Prvi delovni dan posveta se je zaključil s podelitvijo državnih priznanj v mladinskem sektorju za leto 2016 in kulturnim dogodkom pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana. Uvodoma je spregovoril gostitelj, župan MOL, gospod Zoran Janković, ki je poudaril, da MO Ljubljana podpira mladinsko delo in mlade, ki lahko ustvarjajo in se izražajo. mag. Sanja Vraber, predsednica komisije za podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju je izpostavila, da je imela komisija težko, a zelo dobro delo, ki dokazuje, da v sektorju živijo dobre zgodbe. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki je priznanja tudi podelila pa je povedala, da je “danes praznik vseh nas, ki soustvarjamo sektor in gradino mozaik mladinske zgodbe.”
Za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju:
Nagrajenka: Marja Guček – ČESTIAMO PREDSTAVNICI NAŠE ČLANICE!
Za prispevek k uveljavljanju maldinskega sektorja:
Nagrajenci: KUD Pozitiv in Mladinski center Idrija – ČESTITAMO NAŠI ČLANICI!
Za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju:
Nagrajenci: Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO (za projekt ŠILA, Šolska impro liga)
Drugi dan so se udeleženci posvetili razvoju mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni. Predstavili so tudi analizo stanja lokalne ravni mladinskega sektorja, ki je nastala ob robu priprave regijskih dogodkov “Rastimo skupaj” ter v okviru dveh okroglih miz skupaj razpravljali o rešitvah za krepitev mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni ter dobrih in slabih praksah v mladinskem sektorju na tem področju.
dr. Nejc Brezovar, državni sekretar Ministrstva za javno upravo je uvodoma pozdravil zbrane in poudaril pomembnost teme, ki bo osmislila drugi dan letnega posveta; lokalna raven in delo z lokalnimi skupnostmi. Izpostavil je razliko med lokalno mladinsko politiko in politiko za mlade na lokalni ravni.
Analiza regijskih dogodkov v letu 2016
Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije je na začetku definiral mladinski sektor, mlade in opisal njihov položaj v razmerju do drugih generacij. “Velika razhajanja so predvsem na področju zaposlovanja in v oblika zposlitve,” je izpostavil in pozval vse k prevzemu odgovornosti. Kampl je glede regijskih dogofkov prvo izpostavil razliko v organizaciji. Če so v lanskem letu organizatorji v aktivnosti vključili več kot 350 mladih, predstavnikov organizacij in odločevalcev, potem so v letošnjem letu dogodke izostrili in vsebinsko sfokusirali na posamezne tematike.
Preko regijskih dogodkov se je v letu 2016 oblikovalo 38 pobud.
I. okrogla miza: “Kako sistemsko odgovoriti na izzive mladinske politike na lokalni ravni?”
dr. Peter Debeljak je o pomenu mladinskega sektorja povedal, da ima izredno veliko vlogo v družbi in poudaril, da mladinski sektor “zna govoriti jezik mladih in se preko metod mladinskega dela mladim približati.“
dr. Nejc Brezovar vidi mladinski sektor kot nepogrešljiv, saj “pokriva veliko področji,” ki so blizu mladim in opozarja na težave ter predlaga rešitve.
dr. Uroš Grilc pa je glede participacije v mladinskem sektorju povedal, da gre za usmeritve k predlaganju idej in rešitev. Grilc je povedal, da lokalna raven lažje zagotavlja možnost participacije mladim, kot nacionalna: “po izkušnjah sodeč lahko mladi doprinesejo veliko v obliki predlogov in rešitev,” pravi.
Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije je predstavil raznolikosti in specifičnosti lokalnih okolji in opozoril na prenose dobrih praks.
II. okrogla miza “Kaj se lahko naučimo iz primerov dobrih in slabih praks na lokalni ravni?”
Naša direktorica, mag. Maja Hostnik je glede podpore organizacijam na lokalni ravni povedala, da je potrebno področje naslavljati trajnostno, kadrovsko in strokovno. Teme, ki jih organizacije v lokalnih okoljih naslavljajo, so po mnenju direktorice mreže mladinskih centrov izjemno pomembne, “mladi akterji v dialogih pa vse bolj strokovni in opolnomočeni.“
Sara Berglez Zajec iz ŠKTM Radlje ob Dravi je opozorila na pomembnost vidnosti in prepoznavnosti. Kot pravi, se dogaja ogromno, projektov je veliko in po njenem velikokrat pride do stanja, ko lokalni odločevalci ne vidijo, ne prepoznavajo dodane vrednosti; “kar bi morali naslavljati vsi skupaj, povezovalno,” je poudarila.
Matic Matjašič iz Mestnega mladinskega sveta Maribor je povedal, da se je mladinski sektor v zadnjih letih dvignil, mladina pa je po njegovem vse bolj vpeta. To prepoznava kot prvi korak, medtem ko drugi korak, kot pravi Matjašič, mladinski sektor še naslavlja. Gre za specifičnost sektorja, za prepoznavnost in predstavitev lastne dodane vrednosti.
V zaključku drugega dne dvodnevnega letnega posveta mladinskega sektorja 2016 smo udeleženci oziroma predstavniki organizacij v mladinskem sektorju oblikovali tudi skupno izjavo , ki bo naslovljena na odločevalce.
