EVS prostovoljci po Kamniško
V okviru obeležbe 20 let EVS v Sloveniji se je Mladinska mreža MaMa v sodelovanju z ekipo portala mlad.si odločila, da bo izkoristila priložnost in oblikovala platformo, namenjeno predstavitvi EVS izkušenj nekaterih članic Mreže MaMa. Vsak mesec bosta tako predstavljeni 2 zgodbi: aktivnosti 2 mladinskih centrov. Prvi je bil izbran – Mladinski center Kotlovnica Kamnik. Prispevek je napisal Goran Završnik, direktor MC Kotlovnica, med drugim tudi koordinator projekta Gunpowder City.
Decembra 2008 smo v Kamnik pripeljali prvo EVS prostovoljko. Wioleta Klepacka je pogumno zdržala vse naše začetniške napake in se poleg tega še veliko smejala, delala svoje prve filme, na koncu pa celo ostala v Sloveniji. Neposrečeno prebivališče v enem od lokalnih gostišč je bila neumnost, ki je nismo več ponovili, Wioleta pa je za zmeraj naša prva “EVSovka”.
Austra, “ta nova”, je bila iz Latvije. Ekipa ji je uredila krasen apartmajček sredi starega mestnega jedra, misteriozna svetlolaska pa si je hitro razširila svoj socialni krog. Kot umetnica in notranja oblikovalka je s svojim projektom urejanja mladinskega centra pustila dolgoletni pečat. Tudi ona je še nekaj časa ostala v Sloveniji, a jo je pot nedavno tega odnesla proti Londonu.
Če gre z enim, pa poskusimo še z dvema, tokrat iz Turčije. Čem in malo za njim Seda sta bila, vajena večmilijonskega Istambula, v malem Kamniku na začetku popolnoma izgubljena. Slaba angleščina in domotožje je zaznamovalo njune prve mesece. Potem pa je Čem s pomočjo Kotlovniških mentorjev odkril kamero. In je od takrat, davnega leta 2010, ni več izpustil. Danes gledamo njegove prispevke iz celega sveta. Seda naj bi se v tistem letu posebej ukvarjala z otroškim varstvom, kamor se je vedno bolj nagibala takratna programska politika Kotlovnice, a se sicer izredno prijetno dekle nekako do konca ni ujelo s Kamnikom. Uliana, ki je prišla, tudi zaradi administrativnih zapletov, le za nekaj mesecev iz Ukrajine, je pustila temu primeren vtis, ekipi pa je postalo jasno, da ne bo več delala EVS projektov, ki so namenjeni zgolj samim sebi. In ko je skoraj že zavladalo malodušje …
… je prišel Filip. Filip Makedonski smo mu rekli. Njegov projekt povezovanja mladih v mladinskem centru ni bil na prvi pogled nič bolj zanimivim kot prejšnji, a si je ekipa Kotlovnice v tem času, pridobila toliko izkušenj, da prvič v naši zgodovini lahko govorimo o obojestranskem uspehu. Filipova balkanska odprtost je prvič povzročila tudi zanimanje lokalne mladine za ta program. Sicer smo morali čakati še nadaljna štiri leta, da smo iz Kotlovnice poslali prvega prostovoljca, a prvi korak je bil prav Filip. Svoj “mandat” je triumfalno zaključil z organizacijo obiska makedonskega veleposlanika na našem mednarodnem poletnem festivalu Kamfest, hkrati pa so iz Makedonije prišli tudi mladi glasbeni izvajalci.
Po Filipu smo se polni evropskega optimizma zazrli v Bolgarijo in od leta 2011 do 2014 brez izjeme gostili zgolj mlade Bolgare in Bolgarke. Poudarek na uprizoritvenih umetnostih in festivalih se je obrestoval in tako je v Kamniku nastal čisto nov festival Ognjena Veronika, Dylana in August sta kot mlada operna pevca sodelovala v novi produkciji uličnega gledališča in se zaradi tega še nekajkrat vrnila v Slovenijo, vračajo pa se tudi na festival Kamfest.
Uh, Nemcev pa ne. Oni so tako natančni in kar naprej se pritožujejo. Tako razmišljanje je veljalo v Kotlovnici vse do avgusta 2014, ko sta prišla k nam Flo in Lukas, kmalu za njima pa še Katharina in Maxi. Pa se je izkazalo, da tisto o pritoževanju sploh ne drži. Natančnost? Ja, ampak, resnici na ljubo, malo več natančnosti tudi nam ni škodilo. Projekt ohranjanja industrijske dediščine Gunpowder City jim je bil pisan na kožo (večino tovarn v Kamniku so naredili ravno njihovi predniki), nova učiteljica slovenščine, gospa Ivanka, je naredila čudež v poslovenjevanju Nemcev, skupinica je bila trdna in vedno bolj popularna, tako med lokalci kot v takratni širši slovenski EVS skupnosti. Ko so odšli, so za seboj pustili obnovljen industrijski objekt iz 19. stoletja, spremenjen v coworking prostor KIKŠtarter, nekaj strtih src in obljubo, da se vrnejo.
V tem trenutku gostimo Lili, Anne in Katharino iz Nemčije in Auroro iz Španije, ki nadaljujejo z Gunpowder Cityem, pomagajo beguncem na slovenskih mejah in pripravljajo pravo malo gledališko predstavico v slovenščini.
Kamniški EVS projekti so tako iz zgolj še ene dejavnosti mladinskega centra prerasli v dejansko močno orodje mladinskega nevladnega sektorja, ki se aktivno dopolnjujejo z obstoječimi projekti drugih nevladnih organizacij. Vpliv mladih prostovoljcev na lokalno skupnost je seveda odvisen od posameznikov, a v osmih letih je razlika očitna, v dobrobit mobilnosti.
Goran Završnik
EVS po letih:
2008/2009 Wioleta
2009/2010 Austra, Čem, Seda, Uliana
2011 Filip
2011 Georgi, Ventsislava
2012/2013/2014 August, Dylana, Stella, Radina, Meggie, Emil
2014/2015 Lukas, Flo, Katharina, Maxi
2015/2016 Katharina, Aurora, Lili, Anne
