7. regijski dogodek v Škofji Loki
V Škofji Loki se je odvijal sedmi regijski dogodek, ki jih na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Soorganizator tokratnega obiska je Mladinski svet Škofja Loka.
V prvem delu posveta so se predstavljali mladi s primeri dobrih mladinskih praks znotraj regije. V drugem delu, pa so s pomočjo strukturiranega dialoga izpostavili temo kulture med mladini in pomanjkanja neodvisne mladinske infrastrukture.
Strukturirani dialog
Izbrani častni gostje: Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo, Andraž Zgonc, Urad RS za mladino in Rok Šimenc, direktor regionalne razvojne agencije BSC Kranj.
Anton Peršak, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo je uvodoma izrazil hvaležnost ob izboru teme, ki je kot pravi, za mlade izrednega pomena. Izpostavil je pomembnost lokalne skupnosti oziroma lokalne ravni pri zagotavljanju osnov za delovanje mladih v določenem kraju. “Med generacijami so razlile vse večje” pravi in za razumevanje potreb mladih, glede njihov želja po ustvarjanju na področju kulture potrebujemo pravo sodelovanje in povezovanje vseh generacij. “Ključnega pomena na lokalni ravni je ravno artikulacija lastnih zamisli in zmožnost organizacije,” je povedal. Rok Šimenc, direktor regionalne razvojne agencije BSC Kranj je nadaljeval in povedal, da je potrebno ustvariti neko skupnost, kjer se bodo ideje realizirale “po sistemu od spodaj navzgor.” Za napredovanje pa je potrebno sodelovanje, izmenjava dobrih praks, povezovanje in vključevanje, pravi. Andraž Zgonc, Urad RS za mladino je uvodoma povedal, da so cilji zapisani v Nacionalnem programu za mladino, nanašajo pa se tudi na infrastrukturo. Izpostavil je, da je prvotno potrebno, da mladi izpostavijo svoje želje, zahteve in pričakovanja in da nato na drugi točki – lokalni organi to prepoznajo in ustrezno odreagirajo.
Andraž Zgonc je povedal tudi, da je stanje na področju mladinske infrastruktura raznoliko in se ne gre samo za prostore, temveč tudi za digitalizacijo. Kot pravi so orodja za to mladim velikokrat nedostopna in kot pravi je tudi tu priložnost, da se stanje izboljša oziroma napori usmerjajo tudi v to. Glede vprašanj o razdelitvi sredstev na knjižnice, dvorišča in igrišča in ne na mladinske centre, je državni sekretar Anton Peršak povedal, da so knjižnice v mnogih občinah bile tiste prve, ki so ponujale možnost dostopa do interneta recimo. Tudi mladi danes knjižnico ne obiskujejo le zaradi knjig pravi, temveč tudi zaradi drugih knjižničnih kapacitet. Kot izpostavlja so napori v smeri posodobitve interaktivne ponudbe nujni in potrebni. “Spekter ustvarjalne kulture se močno širi in mladi ni nujno da potrebujejo klasične oblike podpore, v obliki klasičnih dvoran ipd., morda zgolj večnamenski prostor, ki bi bil primerno interaktivno opremljen,” je povedal državni sekretar.
Rok Šimenc je glede strategije povedal, da so aktivnosti vezane predvsem na kulturno dediščino. Ob pisanju strategije se je pokazalo, da mladi problem vidijo predvsem v dostopnosti stanovanj. Razvija se projekt, kjer bi z ustanovitvijo različnih stanovanjskih kooperativ, lahko skupaj z lokalnimi oblastmi vzpostavili modele, s čimer bi lahko mladi lažje prišli do stanovanj. Za kulturne projekte evropski razpisi na katere so se prijavljali, niso najbolj primerni.
Na vprašanja o financiranju s strani ministrstva glede infrastrukturnega področja je Andraž Zgonc povedal, da v novi perspektivi ni bilo mogoče zagotoviti večjih sredstev za investicije v infrastrukturo in da je v osnovi v ospredju predvsem naloga lokalne skupnosti, da se zagotovijo primerni prostori. Izpostavil pa je, da “ni samo prostor tisto, kar spada pod področje infrastrukture” in je po njegovih beseda potrebno biti pozoren na zavedanje širokega spektra področja infrastrukture. Anton Peršak je dodal, da se sofinancira multimedijsko dejavnost in pa da je nekaj sredstev tudi za programe, recimo programe za posebne zaposlitve (ob začetku kariere).
Rok Šimenc je povedal, da so prejšnji teden predstavili projekt na gorenjskem degradiranih območji. In tudi se kaže priložnost za razvoj prostorov, ki bi bili namenjeni kulturi. Recimo v Škofji Loki prostori nekdanje vojašnice, ali pa v prostori v Kranju. In tu imajo lokalne oblasti možnost, da se prostori oživijo za kulturo! O povezljivosti Norveškega finančnega mehanizma (razpis) in mladinskih potreb na področju kulture je Anton Peršak povedal, da možnost obstaja, a, da tudi tu viri niso neskončni.
O sredstvih za multimedijske centre je bilo izpostavljeno vprašanje o slabi opremljenosti in o pomanjkanju različnih projektov, ki ne bili izobraževalne narave, a resni konkretni projekti za mlade. S strani mladih se je postavilo tudi vprašanje: Kje oziroma kako se lahko financirajo projekti mladih na področju kulture Andraž Zgonc je povedal, da so pridobili 7 mio sredstev za 5 letno obdobje, a pod pogojem, da se programi osredotočajo na cilj zaposljivosti. Se pravi, ni nujno, da je vse skupaj smotrno oziroma nujno usmerjeno zgolj v razvoj enega področja. Torej sredstva bodo, a bodo relativno omejena.
Uvodne besede organizatorjev
Župan občine Škofja Loka, mag. Miha Ješe je izrazil prepričanje, da bo srečanje kvalitetno, polno idej, debate in produktivnega dialoga. Kot pravi je letošnje leto “rekorodno” leto po številu investicij v njihovem mestu, tudi na področju mladih. Prisotne je pozdravila tudi Petra Miklaužič, koordinatorka regijskih dogodkov iz MSS ki je organizacijo tudi predstavila, nanizala pozitivne efekte regijskih dogodkov, ki so že za njimi in povedala, da se veseli izmenjave mnenj, ki bo sledila. Andraž Zgonc iz URSM je mlade pozdravil in povedal, so na Uradu v zadnjih letih svoje moči usmerili v pravo sodelovanje z mladini in tudi cilji nacionalnega programa za mladino se kot pravi popolnoma ujemajo s cilji današnjega srečanja, se pravi: izmenjava praks, načrtovanje in sodelovanje. Krištof Ramovš iz Mladinskega sveta Škofja Loka je povedal, da so izbrali temo infrastrukturne problematike, saj, kot pravi, se o tem moramo pogovarjati. Verjame v produktivno srečanje, polno idej in pravega razgovora med mladimi in odločevalci. Elizabeta Lakosil iz Movita je na kratko predstavila agencijo iz katere prihaja in povedala, so ti regijski dogodki namenjeni prav temu, da se mladi prepričanju o dostopnosti različnih aktivnosti. David Banovič iz Mreže MaMa je vse navzoče prijetno pozdravil, predstavil aktivnosti organizacije, s katere prihaja in izrazil prepričanje, da se bo ob “izbrani temi lahko veliko debatiralo, predstavilo stališča mladih, njihove potrebe in želje.”
Primeri dobrih praks
MS Škofja Loka
Krištof Ramovš iz Mladinskega sveta Škofja Loka je na začetku predstavitve povedal in izpostavil dobro prakso v sodelovanju z lokalnimi odločevalci. Skrbijo za vključevanje formirane in neformirane mladine v aktivnosti namenjene mladim in s svojim delovanjem zagotavlja mladim možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa. “Ne maramo jamranja,” pravi in dodaja, da je prav, da moramo vsi za boljše življenje nekaj narediti tudi sami in hkrati biti pripravljeni na sodelovanje in prilagajanje. Izpostavil je tudi pridobljeni naziv “mladim prijazna občina.” Kot pravi, se moram za vsako stvar potruditi in tudi za to so se. Kot pravi je s tem zaživelo načelo “participatornosti vseh mladinskih organizacij v lokalnem okolju.“
Vodja OE MC Jesenice Lili Tkalec je povedala, da je MC Jesenice lahko primer dobre prakse glede sodelovanja pri gradnji dialoga med mladimi in občino. Kot pravi, so se pri tem pred leti povezali s Klubom jeseniških študentov, ki so prav tako prepoznali potrebo po boljšem povezovanju med mladimi ter potrebo, da na strani odločevalcev mladi in mladinske organizacije dobijo sogovornika. Tako so v letu 2011 sprožili niz dogajanj, od predstavitev dobrih praks iz drugih lokalnih skupnosti, do poziva mladinskim organizacijam k ustanovitvi Mladinskega sveta Jesenice. MCJ je kasneje v sodelovanju z MSJ in KJŠ sodeloval v projektu URSM, MSS in Mreže MaMa kot regijski koordinator za Gorenjsko in sicer za dogodka Dialog mladih 1.0 in Dialog mladih 2.0. Dogodka sta doprinesla k večjemu številu aktivnih mladih in spodbudila Občino Jesenice, da je naredila korak proti mladim. V letu 2014 je tako sprejelaStrategijo za mlade v Občini Jesenice 2014 – 2018, ki do neke mere sicer povzema želje mladih, zbrane v Katalogu želja, ki je nastal na osnovi številnih aktivnosti MCJ in MSJ med mladimi, ki pa s strategijo in zapisanim niso najbolj zadovoljni, saj menijo, da v premajhni meri povzema njihove konkretne želje. Letos februarja je župan OJ ustanovil tudi delovno skupino za mladinska vprašanja, v kateri so zastopani mladi preko MSJ, KJŠ in MCJ, v komisiji sta tudi oba podžupana in zaposleni iz Oddelka za družbene dejavnosti OJ.
Lili Tkalec se je vsebinsko navezala tudi na izbrano temo tokratnega regijskega dogodka. “Tisto, kar še vedno predstavlja težavo, je neustrezna mladinska infrastruktura (v letu 2005 jim je bilo rečeno, da gre za začasne prostore),” je izpostavila. Stavba v kateri so, je namreč sredi stanovanjskega naselja, prostori so majhni in ne omogočajo prijetnega druženja večjega števila mladih, tečaje lahko izvajajo za manjše skupine, mladim glasbenikom ne morejo uresničiti želje po vadbenih prostorih, itd. Lili Tkalec je poudarila, da tako MCJ kot KJŠ in MSJ problematiko prostorov prepoznavajo kot ključno oviro pri nadaljnji širitvi mladinskega dela in mladinskih programov.
Zavod O, Zavod škofjeloške mladine – izvajanje EVS
Zavod O je leta 2003 postal legalno-pravno mladinski center, katerega namen je zadovoljevanje najširše palete mladinskih interesov, pri čemer se opira na svojo nepremično in premično infrastrukturo. Nepremično infrastrukturo sestavljajo trije punkti s svojo opremo, ki pa so malce neposrečeno raztreseni po celem mestu. MKC, Multimedijski center Pulsar ter Atelje CLOBB. V skladu s prepričanjem o dodani vrednost medkulturnega izmenjevanja in povezovanja so mlade iz Škofje Loke in okolice (istočasno so namreč lokalni sodelavci EVS SPO) neposredno seznanili z EVS projekti in z ostalimi projekti v sklopu programa Mladi v akciji ter jih uspešno spodbudili k vključevanju. Prepričani so da dinamično preživljanje časa ponuja osnovo za nove izkušnje, nove prijatelje in spoznavanje druge kulture ter običaje, kar so se prepričali tudi mladi, ki se EVS aktivnosti preko njih izredno radi udeležujejo.
Osnovni cilji programa Erasmus + so med drugim: izboljšati ključne kompetence in sposobnosti mladih, kot tudi: promoviranje participacije, aktivnega državljanstva, medkulturnega dialoga, socialne vključenosti, solidarnosti. Tudi zaradi financiranja mladinskih organizacij in projektov za mlade, je Elizabeta Lakosil iz zavoda Movit tudi tokrat predstavila možnosti sofinanciranja Erasmus +, ki marsikateri organizaciji omogoča delovanje in lažjo organizacijo dela. Organizacije in mladi med drugim takopridobivajo kompetence in izkušnje za boljšo zaposljivost, predvsem pa se mladi lažje integrirajo v družbo in postajajo kritični državljani. Izpostavila je tudi profesionalizacijo mladinskega dela.
