4. regijski dogodek v Velenju
V petek se je Velenju odvijal četrti v nizu 12 regijskih dogodkov, ki jih na pobudo Urada RS za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Soorganizator tokratnega obiska je bil tudi Mladinski center Velenje.
Uvodoma je spregovoril Boris Koprivnikar, podpredsednik vlade in minister za javno upravo, ki je dejal, da jepotrebno poskrbeti za vzdržen inskupen razvoj mladinskega sektorja v Sloveniji. Položaj mladih in njihovo prizadevanje pozna in dodal je, da odlično potezo, h kateri lahko pripomoremo vsi, predstavlja možnost, da si posameznik poišče službo znotraj lokalnih struktur, saj tako skrajšamo tudi čas od konca šolanja do prve zaposlitve. Kako se tega lotiti, pa je, kot je poudaril “izziv vseh nas“. Ukrep, ki se ga bo lotil tudi na svojem ministrstvu in je povezljiv z mladimi je, da je na vrsti pomlajevanje javne uprave, tudi preko mehanizma pripravništva. Kot pravi se “intenzivno dela na tem kako državo Slovenijo narediti bolj prožno, inovativno in državo, ki bo ustvarjala nova delovna mesta.” Poudaril je pomembnost enake obravnave vseh skupin, predvsem znotraj uveljavljenih strategij.
O integraciji mladih in način vstopa na trg dela pa je spregovoril tudi mag. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino. Dodal je, da je potrebno dobre zgodbe in načine, preko katerih so mlade že prišli do izboljšanja svojega stanja izpostaviti in jih vzeti za zgled. Izpostavil je tudi pomembnost medgeneracijske pravičnosti, saj kot pravi “moram kot celotna družba razmišljati predvsem v smeri, kako lahko doprinesemo k razvoju.” Gostoma se je naknadno pridružila tudi podžupanja MO VelenjeBreda Kolar, ki je izpostavila, da v njihovem okolju skupaj rešujejo izzive in da so izredno veseli ter ponosni, da so mladi odzivni in s svojimi idejami sokreirajo program za mlade. Glede vprašanj ministru o težavah mladinskega sektorja in delu z mladinskimi centri ne nacionalni ravni je Koprivnikar povedal, da predlaga, da se ne delajo strategije vsaka posebej, temveč da se naredijo in oblikujejo mehanizmi, ki bodo narekovali izvajanje tovrstnih programov v sklopu ciljev in operativnega programa (opolnomočenje mladih). Kot pravi, bo potrebno tudi investirati v NVO, da bodo organizacije lahko še bolje sodelovale in izvajale storitve ter določale cilje, ki dajejo konkretne rešitve.
Primeri dobrih praks
eMCe plac – stalno mladinsko kulturno pribežališče
Marko Pritržnik in MC Velenja je povedal, da gre za skupnostni projekt treh organizacij in sicer Šaleškega študentskega kluba, mladinskega sveta Velenje in MC Velenje. Že v osnovni ideji so se v projekt združile osebe, ki razmišljajo drugače. Ko je pred nekaj časa udarila t.i. gospodarska kriza so ti posamezniki videli priložnost in ji zagrabili. Razporedili so si aktivnosti med vse omenjene organizacije in izpostavili pomembnost teze “biti na voljo mladim” ves čas in tako tudi v praksi zaživeli idejo sodelovanja, povezovanje in skupne poti do cilja. Ta način dela terja veliko razumevanja; ljudje niso vedno na istem delovnem položaju, kontinuirano se srečujejo z novimi sodelavci , itd.
Mladinski center Dravinjske doline
Neža Pavlič iz Mladinskega centra Dravinjske doline je povedala, da želijo povezovati predvsem celotno Dravinjsko dolino. Ko je Klub študentov Dravinjske doline postajal vse bolj atraktiven in so posledično začeli razmišljati o ustanovitvi zavoda, pa so leta 2003 s pomočjo države pričeli tudi s prvimi zaposlitvami preko javnih del. Danes zagotavljajo prostore za delovanje številnim mladinskim društvom v občini, glasbenim skupinam, pevskim zborom in ostalim organizacijam. Omeniti velja Programski steber Patriot, ki zajema prireditveno dvorano in gostinski del – bar. Gre za prostor za izvajanje koncertne dejavnosti, gledaliških iger, razstave fotografij in slik in razne delavnice. Ne spustimo tudi programskega stebra Kreaktor, ki je namenjen mladim za krepitev zaposlitvenih kompetenc in inkubiranje delovnih mest za mlade v co-working skupnosti. Aktivnosti zajemajo različna področja: neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti mladih ter podporno okolje za socialno podjetništvo in zadružništvo. Glede na to, da so najemniki prostorov Društva upokojencev Slovenske Konjice, pa so hkrati tudi v nenehnem stiku z aktivnostmi, ki se dotikajo več generacij.
Mladinski svet Slovenske Konjice
Projekt Mladih ambasadorjev medkulturnega dialoga je predstavila Karmen Kukovič iz Mladinskega sveta Slovenske Konjice. Gre za spodbujanje medkulturnega dialoga. Temeljni cilj projekta je omogočati sožitje različnih kultur v multikulturnem svetu, v katerem vzbujajo občutek skupnosti in pripadnosti ter gojijo vzajemno spoštovanje ter razumevanje drug drugega. Med mladimi želijo spodbujati sožitje različnih kultur, občutka skupnosti in strpnosti, spoštovanja in razumevanja drug drugega. Mladi so povedali, da so strpni in spodbujajo politični participacijo, še posebej projekte, kjer prepoznajo elemente drugačnosti, različnosti oziroma katerekoli druge potrebe mladih.
Mladinski svet Velenje
Barbara Kelheriz Mladinskega sveta Velenje je povedala, da je “mladinska politika v Velenju relativno razvita.” V velenju najdemo kar 5.700 mladih, tam pa imajo tudi odlok o mladini, že pred več kot petimi leti pa je tudi mestni svet MO Velenje sprejel strategijo mladih, kar so kot zgleden primer za druge, označili tudi organizatorji na začetku današnjega dogodka.
V Velenju je v veljavi tudi razpis za mladinske projektne aktivnosti, v višini 35.000 evrov. Po besedah gospe Kelher pa se tudi sredstva za štipendije za mlade v zadnje času povečujejo. Omenila je tudi projekt mladinske strategije, za osvežitev katere so del sredstev namenili tudi iz Erasmus + programa.
Celjski mladinski center
Sonja Majcen, vodja mednarodnih programov pri Celjskem mladinskem centru je izpostavila informacijsko točko EUEurope Direct Savinjska, ki jo CMC izvaja že zadnjih 6 let. Tako delujejo dobesedno kot podaljšana roka Evropske komisije in med drugim mlade brezposelne informirajo o njihovih EU pravicah in zanje organizirajo številne različne delavnice. David Šoštar pa je predstavil stebre celjskega MC-ja. Kot je povedal je Celjski mladinski center v številne aktivnosti; lokalne, regijske in mednarodne vpet že od leta 2008. Omenil je dnevni bar, mednarodne dejavnosti in tudi hostel; kot faktor delovanja na področju mladinskega turizma. Opozoril je na dejstvo, da mladi gledaj predvsem na kratek rok in “potrebujejo hitro akcijo.” Veseli so, da se predvsem mladi, ki so se v Velenju “znašli” zahvaljujoč projektu EVS, radi vračajo k njim.
Erasmus +
Ker je pomembnofinanciranje mladinskih organizacij in projektov za mlade, jeElizabeta Lakosil iz zavoda Movit predstavila možnosti sofinanciranja Erasmus +, ki marsikateri organizaciji omogoča delovanje in lažjo organizacijo dela. Organizacije in mladi med drugim tako pridobivajo kompetence in izkušnje za boljo zaposljivost, predvsem pa se mladi lažje integrirajo v družbo in postajajo kritični državljani. Izpostavila je tudi profesionalizacijo mladinskega dela.
