Na Mreži MaMa nadaljujemo z izvajanjem projekta Vsi smo EU, ki je projekt mladinskega dialoga, v katerem mladim omogočamo stik in dialog z evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi odločevalci ter jih na ta način pritegnemo k udeležbi na prihajajočih volitvah v Evropski parlament, 26. maja.
V nadaljevanju smo za vas pripravili pregled uspešno zaključenih projektnih aktivnosti, ki smo jih izvedli v prvi polovici projekta, ter vas hkrati obveščamo o prihajajočih dogodkih.
V prvi polovici leta smo si s posveti prizadevali mladim predstaviti prednosti Evropske unije in njenih mehanizmov za spodbujanje izobraževanja in zaposlovanja, ki so v preteklih petih letih zaznamovali ustroj EU. Kot je povedala Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, “pomembno je, da se mladi zanimajo za politiko, da so dejavni in da stvari ne prepuščajo naključju.” Pri projektu smo v prvi fazi sodelovali z Inštitutom za politični menedžment in Mladinskim svetom Slovenije, pridružilo pa se nam je okoli 250 mladih.
Uvodno srečanje v začetku marca 2019 je potekalo v ABC Hub-u. Na njem smo se z gostom, blogerjem in poznavalcem družbenih omrežij, Ronijem Kordišem in moderatorko Simono Muršec pogovarjali o vlogi družbenih omrežij pri participaciji in aktivnem državljanstvu mladih.
“Gre za projekt strukturiranega dialoga oziroma po novem mladinskega dialoga, s katerim bomo na Mreži MaMa skušali tudi letos mlade nagovoriti k aktivnemu državljanstvu in udeležbi na prihajajočih evropskih volitvah. Veseli me, da je del projekta tudi Mladinski svet Slovenije, ki je koordinator strukturiranega dialoga na nacionalni ravni” je na uvodnem dogodku o projektu povedala direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik.
Na uvodnem srečanju smo govorili predvsem o (ne)zainteresiranosti mladih za politično participacijo, a skozi pogovor prišli do spoznanja, da morda mladi le niso tako apatični – kar ne nazadnje dokazuje tudi udeležba na tovrstnih dogodkih – temveč se izražajo in sodelujejo na drugačne načine. “Mladi potrebujejo agoro, potrebujejo prostor, v katerem bo njihov glas slišan”, je na dogodku izpostavil gost Roni Kordiš, ki meni, da problem morda tiči predvsem v pokroviteljski drži odraslih, zaradi katere ideje mladih niso slišane in/ali upoštevane. Pogovarjali smo se tudi o možnih ukrepih za povečanje interesa mladih za aktivno državljanstvo, kot na primer uvedba vzgoje za državljanstvo v šole, saj mladi pogosto niso seznanjeni z osnovnimi pojmi, ki se nanašajo na demokratično ureditev države in volilni sistem. V drugem delu dogodka so se udeleženci razdelili v štiri skupine, v katerih so se pogovarjali o vprašanjih, ki bi jih zastavili bodočim evropskim poslancem. Vprašanja mladih so se osredotočala predvsem na teme okolja, stanovanjske problematike in vključevanja mladih v delovanje političnih struktur. Zbrali smo tudi predloge, s pomočjo katerih bodo mladi lahko spodbudili svoje vrstnike, prijatelje in ljudi v svoji okolici k udeležbi na prihajajočih volitvah v Evropski parlament.
Dva tedna kasneje je v novomeški Galeriji Simulaker potekal prvi lokalni dogodek, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Inštitutom za politični menedžment (IPM), ki v sklopu projekta »Mobilizacija mladih: EU skrbi zate«, mlade ozavešča o pomenu aktivnega državljanstva in participaciji na volitvah v Evropski parlament. Dogodka se je udeležilo približno petdeset mladih, ki je prevzelo vlogo aktivnih državljanov in razpravljalo s poslancema v Evropskem parlamentu, Romano Tomc in Lojzetom Peterletom. Pogovor je tekel o ukrepih in subvencijah, ki so mladim na voljo na področju zaposlovanja. Mladi so namreč izpostavili, da bi morale biti subvencije višje, časovni obseg subvencij pa daljši.
V aprilu se je v Mladinskem kulturnem centru Maribor odvil drugi lokalni dogodek, katerega glavni namen je bila razprava s poslancema v Evropskem parlamentu in pregledu dela preteklega mandata. Žarišča srečanja dijakov, mladinskih delavcev in dveh prisotnih evropskih poslancev, gospoda Lojzeta Peterleta in Milana Zvera, so bila naslednja: aktivna udeležba mladih v političnem oziroma družbenem dogajanju, zaposlovanje mladih in posledice digitalizacije sodobne družbe. Spregovorili smo tudi o zaposlovanju mladih in o slovenskem gospodarstvu. Kako dvigniti udeleženost mladih pri družbeno političnem udejstvovanju? Kako opolnomočiti mlade, da bodo zavestno in dejavno pristopili k volitvam, ki so privilegij demokratične družbe? sta bili eni izmed vprašanj, ki so pomembno obarvala tokratno srečanje. Predlogi, podani s strani dijakov, ki bodo predstavljeni novoizvoljenim poslancem, so uvedba državljanske vzgoje oziroma političnega izobraževanja v šole, kar bi doprineslo k večji informiranosti mladih o tem, kako deluje sistem, davki in katera mnenja zastopajo določene stranke. Mladi so izpostavili, da o političnem dogajanju – zlasti na evropski ravni – ne vedo dosti, zato se ne počutijo kot volivci z izoblikovanim mnenjem, potrebnim za osebno politično integriteto.
Osrednji dogodek – VELIKO SOOČENJE, na katerem so mladi imeli priložnost spregovoriti s kandidati in kandidatkami za poslance in poslanke v Evropskem parlamentu, se je 6. maja 2019, odvijal v Celjskem mladinskem centru. Soočenja se je udeležilo veliko število mladih, ki so lahko spoznali različna stališča in programe list, ki kandidirajo na evropskih volitvah. Spregovorili so prihodnosti in položaju mladih ter mladinskih programih na ravni EU, o mobilnosti mladih, ki ga pokriva program Erasmus +. Vsi udeleženci soočenja so bili enotni v tem, da je bolj kot vrsto kratkoročnih projektov, mladim potrebno zagotoviti dolgoročno zaposlitev, ki je primerna za vse, ki so v študij vložili svoj trud, pa plačilo zanj iščejo v drugih državah. Ob tem je bil predlagan nabor standardov, kjer se dela na družbenem varstvu, dostojnem plačilu, večji vlogi zaposlitvenih agencij ter predvsem na omogočanju vrnitvi ljudi domov.
Drugi del projekta bo bolj usmerjen v delovanje po volitvah v Evropski parlament. Izvedli bomo posvetovanja z novoizvoljenimi poslanci v obliki delavnic, z namenom skupnega oblikovanja priporočil in morebitnih politik, ki se dotikajo mladih na nacionalni in EU ravni. V sklopu drugega dela projekta se bodo odvili trije regijski posveti s poslanci v Evropskem parlamentu. Zadnji dogodek pripravljamo v sredini decembra, ko bo na sporedu zaključno nacionalno srečanje projekta.
