Socialna izključenost in vključenost sta dandanes še posebej odmevni temi sodobne družbe. Dejavniki, ki mladim otežujejo vključevanje v družbo in njihovo aktivno participacijo so: socialne ovire, ekonomske ovire, invalidnost, učne težave, kulturne razlike, zdravstvene težave, geografske ovire. Posledica socialne izključenosti pri posamezniku je preprečeno polno sodelovanje v gospodarskem, družbenem in političnem življenju družbe, v kateri oseba živi. Socialna izključenost mladih tako lahko povzroča brezposelnost, invalidnost, negativen odnos okolice in posameznika do migracij, diskriminacijo, telesne in/ali duševne težave, zasvojenost, zlorabe, nasilje v družini ter predkaznovanost. Strategije EU za mlade 2010-2018 v svojih ciljih še posebej poudarja vlogo in potencial mladinskega dela in mladinskih centrov kot področja vključevanja. Mladinski centri se na navedene izzive hitro odzivajo z različnimi aktivnostmi, projekti. Nekateri so pri tem uspešni s projektnimi aktivnostmi in sledijo Strategiji za vključevanje in različnost, drugi še iščejo ustrezne mehanizme, ki bi, glede na okolje in njegove specifike ter glede na vrsto socialne izključenosti ali možnosti za njen nastanek, lahko na izziv uspešno odgovorili.
Vključujoč kurikulum “Nič o nas brez nas”!
Mreža MaMa je na podlagi zaznane potrebe po nadgradnji znanj ter aktivnem vključevanju mladih iz treh skupin mladih z manj priložnostmi (mladina iz ruralnih okolij, LGBT+ mladina, mladi s posebnimi potrebami (gluha in naglušna mladina)) v mladinsko delo, v sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz Romunije, Hrvaške ter Turčije v juniju 2016 začela izvajati daljše strateško partnerstvo poimenovano Youth workers academy. Strateško partnerstvo se izvaja s podporo programa Erasmus + Mladi v akciji po ključnim ukrepom 2 in je trajalo 2 leti. V preteklem tednu, med 8. in 11. majem 2018, je potekalo evalvacijsko srečanje projekta v Sloveniji, temu pa sledi še diseminacija rezultatov.
Pavle in Iva (Hrvaška): »Tekom zadnjega evalvacijskega srečanja se je odvilo več aktivnosti. Najpomembnejši je bil interni evalvacijski sestanek, na katerem smo se poglobili v pregled poteka celotnega projekta ter pripravili končno oceno projekta. Pripravili smo tudi načrt aktivnosti za naprej. Kot najboljši dela aktivnosti ocenjujeva to, da smo končno dobili v roke publikacijo na kateri smo delali zadnji dve leti. Na to smo lahko vsi skupaj ponosni. Seveda pa bomo z veseljem tudi v prihodnje ohranjali sodelovanje s partnerji iz projekta ter pripravljali nove skupne projekte.«
Glavni namen partnerstva je bil preučiti dobre prakse na terenu s področja dela z mladimi iz treh skupin mladih z manj priložnostmi, in sicer mladina iz ruralnih okolij, LGBT+ mladina, mladi s posebnimi potrebami (gluha in naglušna mladina) ter na podlagi le teh pripraviti nove modele delavnic za zgoraj omenjeno ciljno populacijo kot tudi mladino v širšem pomenu besede.
Od oktobra 2016 do junija 2017 se je ožja projektna ekipa mudila na študijskih obiskih v Bukarešti, Zagrebu, Ljubljani in Istanbulu, kjer smo neposredno v terenu in v okoljih raziskovali primere dobrih praks s področja vključevanja mladih z manj manj priložnostmi. V Sloveniji so se udeleženci srečali z organizacijami ŠKUC, Mladinski center Dravinjske doline, Zveza podeželske mladine, Humanitas, Celjski mladinski center, ŠMOCL, Zavod Vozim ter iniciativo gluhe in naglušne mladine.
Mladinski delavci – strokovnjaki, ki so vključeni v partnerstvo so na podlagi analiz, študij in opažanj tekom študijskih obiskov v vseh partnerskih državah razvijali nova orodja. Razvoj modulov, kateremu smo bili priča od junija do novembra 2017 je bil inventiven ter inovativen hkrati, končno orodje pa ponudija konkreten nabor predlogov za aktivnosti, ki zagotavljajo boljše vključevanje mladih z manj priložnostmi v aktivno družbo na eni ter bolj kompetentne mladinske delavce na drugi strani.
Vključujoč kurikulum “Nič o nas brez nas” je na voljo tukaj.
V projekt je Mreža MaMa izmed svojih članic mladinskih centrov vključila 2 organizaciji, ki svoje izkušnje in znanja prispevata h končnemu rezultatu in sicer ŠKUC (Društvo Študentski kulturni center) in MCDD (Mladinski center Dravinjske doline). Organizaciji sta svoj fokus namenili LGBT+ mladini ter približevanju te tematike vsem mladim.
Testna usposabljanja so se izvedla med novembrom 2017 in marcem 2018. Vanje je bilo v štirih državah vključenih preko 240 mladinskih delavcev in mladih.
Nastal je torej priročnik za izvajanje delavnic z mladimi, temelječi na metodah mladinskega dela ter neformalnega učenja, ki je na voljo tukaj. Preko priprave strokovnih in kvalitetnih priročnikov želimo poleg tega, da mladinskim delavcem ponudimo orodje za kvalitetno delo, predvsem pokazati odločevalcem, da je mladinsko delo pomembna in potrebna funkcija v današnji družbi in jo je kot takšno potrebno podpirati in razvijati na kvalitetni in formalni ravni.
Kot drug pomemben rezultat lahko izpostavimo mreženje med partnerskimi organizacijami, kot tudi z relevantnimi organizacijami s posameznega področja iz vseh vključenih držav.
Partnerji v projektu Youth Workers Academy
Elif (Turčija): »Naša organizacija je v času izvajanja projekta navezala popolnoma nove stike z organizacijami, ki so pri nas aktivne na LGBT+ področju. Ta povezava nam v prihodnje omogoča nove aktivnosti.«
Kot zelo pomemben del projekta vidimo diseminacijo ključnega rezultata – publikacije. Priročnik s kurikulumi za delo z definiranimi skupinami mladih z manj priložnostmi vidimo kot velik prispevek razvoju mladinskega sektorja in dela v mladinskih centrih ter tudi širše. V okviru diseminacije tako trenutno poteka precej aktivnosti na ravni partnerstva. Verjamemo v moč in kakovost nastajajočega dela in ga želimo predstaviti čim širšemu krogu deležnikov na nacionalni in mednarodni ravni.
Laura Krančan: »Projekt Youth workers academy direktno odgovarja na potrebe mladinskih delavcev v Sloveniji, Romuniji, Turčiji in na Hrvaškem po specializiranih inovativnih orodjih mladinskega dela na eni strani ter vzporedno sovpada s horizontalnim prednostnim področjem odprtega in inovativnega sistema izobraževanja, usposabljanja ter mladinskega dela. Z rezultati projekta smo zadovoljni, zavedamo pa se, da je potrebno še enkrat toliko truda vključiti v razširjanje rezultatov. Nikakor ne želimo namreč, da naš glavni rezultat – publikacija, ne ostane zgolj na policah.«
