Mreža MaMa je z Uradom RS za mladino, Zavodom Movit in Mladinskim svetom Slovenije sodelovala pri organizaciji prvega “Digitalnega srečanja mladinskega sektorja”, ki je potekalo v četrtek, 2. aprila 2020. Na srečanju je okoli 80 predstavnikov in predstavnic organizacij v mladinskem sektorju s skupnimi močmi iskalo odgovore na izzive, ki jih pred mladinsko delo postavlja epidemija novega koronavirusa.
Spremembe, ki jih prinaša trenutna situacija, v veliki meri vplivajo na naše vsakdanje življenje in zahtevajo prilagoditev ustaljenih vzorcev in načina dela vseh, tudi organizacij v mladinskem sektorju. Organizacije se na razmere odzivajo različno, predvsem pa z veliko mero aktivnosti in zagonom, da kljub situaciji, v kateri smo se znašli, tako ali drugače vzpostavijo stik z mladimi. Zaradi omejitve gibanja in združevanja posameznikov, tudi mladih, organizacije iščejo različne načine izvajanja rednih aktivnosti. Nabor inovativnih idej mladinskih organizacij, ki smo jih zaznali do sedaj, dokazuje, da mladinski sektor zaradi svoje fleksibilne narave uspešno naslavlja izzive trenutne epidemije in pri tem svoj navdih išče v digitalnem mladinskem delu.
Ob vzpostavitvi novih praks dela z mladimi pa se seveda odpirajo številna vprašanja in dileme, na katere vedno ne znamo odgovoriti sami. Ker skupaj zmoremo več, odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob prilagojenem načinu dela v mladinskem sektorju, iščejo organizacije skupaj na današnjem “Digitalnem srečanju mladinskega sektorja”, ki smo ga spremljali tudi na portalu mlad.si.
Posvet je vodila predsednica Mladinskega sveta Slovenije, Anja Fortuna, ki je uvodoma pozdravila prisotne in predstavila potek srečanja.
Sledil je uvodni nagovor direktorja Urada RS za mladino, Tina Kampla: “Dane razmere od vseh zahtevajo ogromno prilagajanja in potrpežljivosti. Na to ni imun niti mladinski sektor, ki se je praktično čez noč moral temu prilagoditi z zaprtjem svojih prostorov in prilagoditvijo programov. Veseli smo, ko spremljamo različne aktivnosti in pobude, ki so se razvile v tem obdobju – od pomoči prostovoljcev do razvijanja digitalnega mladinskega dela. Mladinski sektor s tem še enkrat več dokazuje, da je solidaren, odgovoren in inovativen.“
Tin Kampl je v nadaljevanju povedal, da je namen današnjega srečanja predvsem neformalna izmenjava izkušenj in izzivov, s katerimi se organizacije srečujejo v tem trenutku. Kljub temu, da se je moralo mladinsko delo novim razmeram prilagoditi praktično čez noč, je mladinski sektor izkazal velik interes in željo po delu ter vzpostavljanju stika z mladimi na različne alternativne načine. Zavedajoč se dejstva, da se mora situaciji prilagajati tudi Urad RS za mladino, je Kampl udeležence seznanil o informacijah, povezanih z aktualnimi razpisi (Javni poziv za sofinanciranje mladinskih programov v letih 2020-2021, Javni razpis »Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo zaposljivost«). Organizacije je pozval tudi k izpolnitvi spletnega vprašalnika o aktivnostih mladinskega sektorja v času epidemije, s pomočjo katerega bodo pridobili pregled stanja dobrih praks, s katerimi so se organizacije odzvale na trenutne razmere.
K besedi je moderatorka v nadaljevanju povabila direktorja Zavoda Movit, Uroša Skrinarja, ki je udeležencem predal informacije glede izvajanja projektov v programih Evropska solidarnostna enota in Erasmus+: Mladi v akciji. Na Zavodu Movit sproti rešujejo odprta vprašanja glede projektov, ki so v teku ter uvajajo največjo možno fleksibilnost zaradi višje sile. Prav tako izvajajo vse redne aktivnosti, so pa le-te v veliki meri prestavljene na spletne platforme. Za prijavitelje tako pripravljajo spletni informativni dan, ki bo potekal 7. aprila, omogočajo pa tudi spletno svetovanje. Nadalje je zagotovil, da si skupaj z Evropsko komisijo prizadevajo, da drugi rok poteka nemoteno, v naslednjih dneh pa bodo objavili posebna navodila za prijavitelje v oba programa.
Sledilo je delo po skupinah, katerega namen je bila identifikacija izzivov, s katerimi se organizacije v mladinskem sektorju soočajo v času epidemije ter izmenjava izkušenj. Predstavniki organizacij so si med seboj izmenjali dobre prakse aktivnosti, ki jih v svojih organizacijah že izvajajo in so se izkazale kot odličen način za vzpostavljanje stika z mladimi in izvajanje rednih aktivnosti organizacij v mladinskem sektorju. V razpravi, ki je sledila, so posamične skupine predstavile svoja razmišljanja in aktualne izzive organizacij.
Izkazalo se je, da je veliko dilem povezanih s področjem zaposlovanja in kadrovskih zadev, predvsem vezanih na pomanjkanje natančnih in konkretnih informacij v povezavi z odrejanjem čakanja na delovnem mestu in drugih pravno-formalnih ukrepov, ki jih prinaša paket interventnih zakonov. V povezavi s tem je bila izpostavljena potreba po pravni pomoči organizacijam v mladinskem sektorju, ki bi jo lahko naslovili tudi z izmenjavo praks in reševanja tovrstnih izzivov med organizacijami.
Velik izziv, s katerim se srečujejo vse organizacije, je negotovost glede prihodnosti, financiranja in načrtovanih aktivnosti. Sektor na tem mestu izraža potrebo po močnih zagovornikih in neke vrste zagotovilih oziroma perspektivah, ki bodo sledile krizi, saj je negotovost v teh trenutkih velika. Tu se poraja tudi vprašanje o poročanju izvedenih aktivnosti v času epidemije sofinancerjem, zato bi bilo smiselno, da se mladinski sektor poenoti v načinih poročanja.
Pomembna tema v tem trenutku so potrebe mladih. Opažajo, da mladi potrebujejo veliko več učne pomoči, več je potreb po različnih oblikah svetovanja, kažejo pa se tudi prve stiske, ki jih dana situacija prinaša za mlade. Zavedati se moramo, da bo imela epidemija veliko posledic za mlade, tako na področju izobraževanja in zaposlovanja kot na področju duševnega zdravja. Ne smemo namreč pozabiti, da v mladinske centre zahajajo tudi ranljive skupine mladih, za katere digitalno mladinsko delo ne predstavlja najboljše metode dela, saj za le-to nimajo ustrezne opreme. V zvezi s tem se pojavlja bojazen glede dodatnega izključevanja že sicer ranljivih skupin mladih. V okviru duševnega zdravja je ključnega pomena individualna psihosocialna podpora in vzpostavljanje stika z mladimi. Poudarek v tem času mora biti predvsem na bolj resnih tematikah, ob čemer pa seveda ne smemo pozabiti tudi na zabavne vsebine za mlade.
Na izzive se vsaka organizacija sooča po svojih zmožnostih. Nekateri mladim pomagajo preko učne pomoči, drugi preko različnih prostovoljskih akcij ali izvajanja rednih aktivnosti s pomočjo digitalnih orodij. Ob tem se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno, da se mladinski sektor poenoti in razvije enotno “krizno” metodologijo za mladinsko delo v času epidemije. Izpostavljena je bila ideja o skupni platformi za ideje na področju digitalnega mladinskega dela, ki bi na enem mestu ponujala informacije in metodologijo mladinskega dela v digitalnih okoljih. Po mnenju udeležencev bi bilo potrebno povečati promocijo izvedenih aktivnosti mladinskega sektorja, med drugim tudi zaradi povečanja prepoznavnosti doprinosa mladinskega sektorja za mlade.
Razpravo je zaključil direktor URSM, Tin Kampl: “Fizične aktivnosti so se preselile v digitalno okolje. Tovrstni stik z mladimi ne more v popolnosti namestiti osebnega stika, tega se zavedamo tudi na Uradu. Držimo se načela medsebojne pomoči in podpore, saj skupaj zmoremo.”
Organizatorji bodo v prihodnjih tednih pregledali izzive organizacij in pripravili še kakšno tovrstno srečanje, ki pa bo na podlagi izpostavljenih izzivov mladinskega sektorja še bolj tematsko usmerjeno.
