V četrtek, 22.3., in petek, 23.3., je Mreža MaMa organizirala prvi dvodnevni Klub MaMa z Zborom MaMa v letu 2018. Tokrat se je več 60 predstavnikov iz 28 članic mladinskih centrov prvič zbralo v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec.
Pester program Kluba MaMa je organizacijska ekipa Mreže MaMa tokrat nadgradila z več strokovno vodenimi delavnicami za mladinske delavce, na Klubu pa sta se udeležencem tokrat pridružila dva pomembna sogovornika za delovanje mladinskih centrov v prihodnje – Rok Primožič, direktor Urada RS za mladino ter Janez Škulj, predsednik upravnega odbora MOVIT.
Po uvodnem nagovoru Laure Krančan s strani Mreže MaMa in pozdravu gostitelja MKC Slovenj Gradec Uroša Pajenka, je sledila kratka interaktivna igra, v kateri so mladinski delavci lahko bolje spoznali naloge sodelavcev na Mreži MaMa.
Program se je nadaljeval s tremi delavnicami v sklopu projektov Erasmus+ na temo ustreznih načinov soočenja in vključevanja depriviligiranih mladih v družbo (na področju LGBTIQ+ mladine, ruralne mladine in gluhe in naglušne mladine) ter predstavitvijo načinov za dvig njihovega potenciala ter opolnomočenja. Kako so delavnice potekale, kaj je pokazala evalvacija s strani udeležencev in kako so bile z izvedbo delavnic zadovoljne izvajalke, smo vprašali vodje delavnic:
Lea Kovič, izvajalka delavnice LGBTIQ+ mladi: »Na LGBTIQ+ delavnici smo se dotikali dela z LGBTIQ+ mladimi. Prva delavnica, ki smo jo naredili je bila precej izkustvena, in je nagovarjala stereotipe in predsodke, ki veljajo v družbi do omenjene populacije. Prišli smo do zanimivih izrazov in videli, kako družba pritiska na posameznika v skupini. Vse stereotipe in predsodke smo prilepili na živo osebo in to je bil tisti moment, ko ugotoviš, da papir prenese vse, pišeš in govoriš lahko marsikaj, ko pa je pred tabo živa oseba in dobi nalepko na sebe, pa je druga dimenzija. Z izvedbo delavnice sem zelo zadovoljna. Zelo dragocen dodatek delavnice pa je gotovo bila Katja, ki se je s svojo prvoosebno izkušnjo in pripovedjo dotaknila udeležencev in jim približala eno LGBT+ osebo. Katja je bila tista ki je popestrila zadevo, ki je dala neko meso vsemu skupaj in ker je ravno ona tako odprta, so tudi udeleženci do nje pristopili z odprtimi vprašanji, da smo si lahko razjasnili več na to temo.«
Maja Mojškerc, izvajalka delavnice Ruralna mladina: »Dobila sem to, kar trener potrebuje. Delavnica je v celoti izpolnila moja pričakovanja. Orisali smo kaj je ruralna mladina in kaj ni. Pričakovala sem, da se bodo pojavili dvomi, saj je to široko polje, ki ga je potrebno konkretno »razkopati, prekopati in razkosati«. Zelo je bilo dobro, ker so se udeleženci razgovorili in na koncu poudarili, da potrebujejo več časa za debato. Tukaj res en velik klicaj za oba projekta, tako ReYion kot Youth Workers Academy, torej več časa, ki ga tokrat niso imeli toliko. Delavnica je potekala v redu, cilji so bili izpolnjeni, udeleženci so jo na koncu tudi pohvalili. Dobila sem feedback od ene od udeleženk, ki je rekla da bi bilo mogoče na začetku dobro orisati kaj je vas in kaj mesto prav v številkah. To je namreč tako imaginarno in vsak od nas to drugače razume, zato bi bilo morda to bolje prizemljiti in reči, da je do neke številke vas in do neke mesto.«
Polona Siter Drnovšek, izvajalka delavnice Gluha in naglušna mladina: »Izvedla sem delavnico Vključevanje gluhe in naglušne mladine, ki se jo je udeležila tudi mlada gluha oseba in sicer Daša Peperko. Udeleženci delavnice so ji postavili precej vprašanj. Izvedli smo več aktivnosti, ki jih lahko mladinski delavci uporabijo, kadar imajo aktivnosti kamor vključujejo gluhe in naglušne mlade oziroma vse mlade, ki imajo komunikacijske oziroma jezikovne ovire. V osrednjem delu delavnice smo izvedli aktivnosti, pri kateri so imeli udeleženci nalogo, da naredijo strip na temo vključevanja mladih z manj priložnostmi v mladinske centre, vendar so to morali narediti brez besed, brez govorjenja, pisanja, skratka brez vsakega znakovnega jezika. Na voljo so imeli revijo, časopise, barvice, flomastre in tudi nekaj komunikacijskih kartic. Tako je skoraj ena ura potekala v čisti tišini, kjer so nastali trije stripi na omenjeno temo. Z izvedbo delavnice sem zadovoljna, tudi evalvacija je pokazala da so udeleženci zadovoljni, dobro so ocenili potek, metode, svoj prispevek in svoje počutje.«
Osrednja tema Kluba je bila tokrat kakovost dela v mladinskih centrih in razvoj mladinskih centrov v prihodnosti, zato je organizacijska ekipa v nadaljevanju Kluba pripravila interaktivno delavnico z razpravo v družbi direktorja Urada RS za mladino Roka Primožiča. Udeleženci so bili s strani Mreže MaMa po omizjih razdeljeni v 6 skupin, v katerih so razmišljali o treh pomembnih temah na področju mladinskega dela v mladinskih centrih: Kvaliteti mladinskega dela v mladinskih centrih, Prepoznavnosti mladinskih centrov ter Povezovanju in mreženju mladinskih centrov. Po pregledu ugotovitev in predstavitvi konkretnih rezultatov je med mladinskimi delavci in direktorjem Urada RS za mladino Rokom Primožičem sledila zanimiva razprava o položaju in prepoznavnosti mladinskih centrov v mladinskem sektorju Slovenije.
V večernem programu Kluba sta se z dobrimi praksami predstavila dva mladinska centra, Zavod Bob in Mladinski center Trbovlje.
Matjaž Vodeb in Anja Manja iz Zavoda Bob sta predstavila program PRiKAZ (Program za razvoj kompetenc za avtonomne zaposlitve), na katerega so povabili bodoče mentorje za izvajanje programa neformalnega izobraževanja, v okviru katerega udeleženci razvijajo konkretne projektne ideje, s katerimi dolgoročno rešujejo svoje življenjske situacije. »Zavedamo se, da so mladinski delavci super potencial in kader za tovrstno dejavnost. Upamo, da se jih bo čim več odzvalo in se nam bo čim več mladinskih centrov pridružilo na usposabljanju.« Anja Manja, Zavod Bob
S predstavitvijo igre Kovček pa sta udeležence navdušila mladinska delavca Katarina Kuhar in Mirza Ribič iz Mladinskega centra Trbovlje. »Kovček je skupinska simulacijska igra, ki smo jo razvili skupaj s partnerji iz Velike Britanije, Poljske in Turčije v okviru projekta strateškega partnerstva Safe Haven. S Kovčkom želimo okrepiti strpnost in medkulturne kompetence mladih z uporabo metod neformalnega izobraževanja, doseči razumevanje vzrokov za migracije in v mladih spodbuditi empatijo do problematike beguncev in migrantov. Igra je trenutno v zaključni fazi oblikovanja, podrobneje pa se boste lahko seznanili z njo na zaključni konferenci v juniju, ko bomo v Mladinskem centru Trbovlje predstavili še ostale rezultate projekta in izvedli usposabljanje za mladinske delavce.« Katarina Kuhar, MCT
Petkovo jutro se je nadaljevalo z Zborom Kluba MaMa, na katerem je direktorica Mreže MaMa predstavila zaključno poročilo 2017 in cilje v 2018. Ena izmed točk dnevnega reda je bila obravnava zvišanja članarine, ki je bila z večino glasov proti zavrnjena.
Mreža MaMa je v mesecu marcu z Zavodom za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fenogramov Slovenije (IPF) podpisala sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah, ki jih organizirajo mladinski centri v Sloveniji, ki so vključeni v Mrežo MaMa. Dopoldanskega dela Kluba sta se zato z namenom predstavitve sporazuma in drugih vprašanj v zvezi s sodelovanjem mladinskih centrov z Zavodom IPF, oglasili strokovni sodelavki Zavoda IPF Ajda Kožar in Tinkara Rauh.
Pred zaključkom polletnega Kluba MaMa je udeležence nagovoril tudi Janez Škulj, predsednik upravnega odbora MOVIT, ki je v predavanju z naslovom Kakovost (mednarodnega) mladinskega dela, evropsko državljanstvo in nova evropska strategija na področju mladine v luči programa Erasmus+ MvA po letu 2020, poudaril da bo potrebno na novo premisliti, kje v naši družbi je mladinsko delo in izpostavil več sprememb, ki se z novo evropsko strategijo obetajo programu Erasmus+.
Kako uspešen je bil tokratni Klub MaMa in ali je izpolnil pričakovanja obiskovalcev, lahko izveste v vtisih, ki so nam jih zaupali udeleženci Kluba:
Alen, Mladi zmaji: »Organizacija je bila super. Na prejšnjem Klubu MaMa sem pogrešal neko strukturo, ki je tokrat bila. Delavnice so bile prvi dan super, malo bolj vsebinske, takšne, ki ti bodo pomagale pri delu. Pričakovanja so bila izpolnjena. Vsa čast, tako kot vsako leto super organizacija, letos pa še super delavnice, torej sami presežki.«
Larisa, MIKK: »Pričakovala sem mogoče malo več delavnic, v smislu malo bolj interaktivnega dela in se mi zdi, da sem to malenkost pogrešala. Drugače mi je bilo zelo zanimivo, da so bile delavnice na treh različnih področjih. Sama sem bila na LGBT delavnici in je bilo super, res idealno. Imeli smo tudi primer dobre prakse, skratka super. Zelo mi je bilo všeč, da so bile predstavljene tudi nekatere metode dela z mladimi, kar bom definitivno uporabila v našem mladinskem centru. Organizacija se mi je zdela zelo v redu, sem zadovoljna.«
Martina Mrakovčič, Mladinski EPI center »Klub MaMa se mi je zdel super. Spoznala sem več novih ljudi in bolje spoznala delovanje Mreže MaMa, se naučila nekaj novega o temah o katerih do sedaj nisem razmišljala, tako da se gotovo udeležim tudi naslednjega.«
Bor Kirn, Mladinska postaja Moste: »Izvedba mi je super. Mogoče bi si želel malo drugačen urnik, Zbor Kluba MaMa zjutraj mi časovno ni najbolj ustrezal (smeh). Super je bilo včerajšnje delo v skupinah po kosilu, da spoznaš tudi druge in vidiš, s kakšnimi izzivi se srečujejo drugi mladinski centri.«
Klemen Vitkovič, MC Bit: »Koristno. Sploh nam, ki smo se Kluba udeležil po dolgem času. Ful je dobro, da si lahko izmenjamo mnenja, se podružimo in pogovarjamo o sodelovanju v prihodnosti. Izvedba Kluba se mi zdi dobro strukturirana, tako da zelo učinkovito porabljen čas. Sem zelo zadovoljen.«
Tjaša Vidergar, MC Litija: »Letos mi je bilo ful boljše kot ponavadi, ker so mi bile zelo všeč včerajšnje delavnice. Posebej bi pohvalila Majo Mojškrc, ker je res dobro izvedla delavnico, tako da v bistvu več podobnih vsebin tudi v prihodnje. In ful je bilo fajn, da je bilo ločeno – da je bil en dan namenjen delavnicam, drug dan pa Klubu.«
Matjaž Vodeb, Zavod Bob: »Zadnja dva ali trije Klubi MaMa so bili z dokaj vrhunskimi vsebinami, zato te ko enkrat tega več ni, malo zaskrbi. Midva s sodelavko sva bila sicer tako zafrustirana, da če bi imela dovolj časa za izvedbo delavnico sva mislila prispevati nekaj kar lahko daš v žep in odneseš s sabo. Mi ki pridemo za dva dni nekaj, je fajn da se družimo, fajn da se povezujemo, največja vrednost tega pa je, da odneseš domov nekaj, kar lahko takoj v praksi tudi uporabiš in tega imamo med samo ogromno za delit, kar je pokazala tudi včerajšnja igra Kovček.«
Uroš Pajenk, Vodja MKC Slovenj Gradec: »Jaz sem že povedal, da gre vsem zaposlenim na Mreži MaMa pohvala, kako skrbno sodelujejo z mladinskimi centri predvsem z mladinskim centrom Slovenj Gradec. In sem rekel, da ne bi delal nobenih sprememb, ampak bi samo čestital, ker verjetno ni veliko mladinskih centrov čestitalo Mreži MaMa za dobro opravljeno delo, tako da bi rekel samo, da tako naprej in hvala, da ste se odločili, da za izvedbo Kluba tokrat izberete Mladinski kulturni center Slovenj Gradec.«
